Države članice Nata Poljska, Estonija, Latvija in Litva so sprožile postopek za aktivacijo 4. člena Nato pogodbe. Ta določa, da se “pogodbenice med seboj posvetujejo kadarkoli je po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.” Estonska premierka Kaja Kallas je ob tem poudarila, da ruski napad na Ukrajino pomeni grožnjo celotni Evropi.
V Latviji je trenutno 43 pripadnikov Slovenske vojske.
Posvetovanje v skladu s 4. členom pogodbe Severnoatlantskega zavezništva lahko vodi v skupno ukrepanja 30 država članic. 4. člen zavezništva je bil doslej aktiviran šestkrat, nazadnje ga je februarja 2020 aktivirala Turčija po napadu sirskih vladnih enot na območju Sirije, ki je pod nadzorom opozicije. Ubitih je bilo na desetine turških vojakov.
Turčija se je na 4. člen sklicevala še leta 2015, da bi obvestila zavezništvo o svojem odzivu na teroristične napade v državi; leta 2012, ko je bilo na severu Sirije sestreljeno turško vojaško letalo in drugič, ko so v sirskem obstreljevanju umrli turški civilisti. Leta 2003 je zaprosila za pomoč zavezništva, da bi zaščitila svoje prebivalstvo pred posledicami vojne v sosednjem Iraku.
Ob dveh od teh priložnosti se je Nato odzval z vojaško pomočjo, leta 2012 je poslal rakete Patriot za zaščito pred sirskimi napadi in leta 2003 letala in raketne baterije na območje jugovzhodno Turčijo ob meji z Irakom.
5. člen zavezništva utemeljuje, da se napad na eno članico šteje kot napad na vse. Ukrajina (še) ni članica Nata.
Poljska se je sklicevala na 4. člen leta 2014 po ruski agresiji v Ukrajini.
