Ker kazenski pregoni ne zadostujejo, ker haaško sodišče končuje svoje delo in ker je na območju nekdanje Jugoslavije ogromno ljudi, ki so doživeli različne oblike nasilja, a to najbrž nikoli ne bo sodno kaznovano, si številne nevladne organizacije (NVO) prizadevajo ustanoviti Regionalno komisijo za ugotavljanje in predstavljanje dejstev o zločinih in kršitvah človekovih pravic – Rekom.
Kaj počnejo. Imenujejo jih komisije za resnico ali spravo. Organizirajo javna pričevanja tako žrtev kot akterjev spornih dejanj ali zločinov. Člani so neodvisni ljudje z moralno integriteto, največkrat borci za človekove pravice. Imajo dostop do arhivov. Izdelajo dokument, ki je vir za raziskovalce in zgodovinarje.
Dopolnitev sojenjem
“Gre za dopolnitev sojenjem, saj je Haag obtožil samo 161 ljudi, medtem ko je storilcev zločinov veliko več,” v pogovoru za Žurnal24 opozarja Vesna Teršelič iz zagrebške NVO Documenta. Statut, ki še nastaja, naj bi postal del prihodnje mednarodne pogodbe, ki bi jo sestavile države, nastale na območju nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Te bi jo tudi sofinancirale, del sredstev naj bi po besedah Teršeličeve primaknila Evropska unija.
Pobudo za Rekom v Sloveniji podpirajo Društvo vojnih invalidov Gorenjske Kranj, Mirovni inštitut, Amnesty International, Spomenka Hribar, Drago Jančar, Jože Dežman in drugi posamezniki.