Dosegli dogovor. Finančni ministri EU so si zaploskali.

"Srečanje se je končalo s ploskanjem ministrov," je dogovor po Twitterju naznanil tiskovni predstavnik šefa evroskupine Luis Rego. Finančni ministri so videokonferenčno zasedanje sicer začeli z večurno zamudo in trajalo je le pol ure. Preboj je bil namreč dosežen pred tem na dvostranskih pogovorih med Italijo, Španijo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko in šefom evroskupine Mariom Centenom.

"Potrebovali smo 16 ur in pol za sestanke in še veliko več za priprave, a uspelo nam je," je poudaril Centeno. Rezultat je po njegovih besedah "pogumen in ambiciozen" dogovor, ki si ga pred nekaj tedni še ni bilo mogoče niti predstavljati.

Kaj so se dogovorili?

Približno 500 mlijard evrov vreden fiskalni sveženj vključuje "tri varnostne mreže": za delavce, za podjetja in za države. Varnostna mreža za delavce je mehanizem 100 milijard evrov posojil za preprečitev odpuščanj zaposlenih, imenovan Sure, ki ga je nedavno predlagala Evropska komisija.

Varnostna mreža za podjetja je evropski jamstveni sklad Evropske investicijske banke (EIB), ki naj bi podprl za 200 milijard evrov posojil s poudarkom na malih in srednjih podjetjih.

Najbolj sporen del tega svežnja je bila pomoč iz evropskega reševalnega sklada ESM. Glavna ovira na poti do dogovora so bila namreč nesoglasja med Nizozemsko in Italijo glede pogojevanja te pomoči. Kot je mogoče razumeti, bodo previdnostna posojila iz ESM, ki bodo neposredno ali posredno namenjena za zdravstvo, zdravljene ali preventivo v povezavi s krizo covida-19, na voljo brez pogojev. Se bo pa od članic po krizi pričakovalo, da ostanejo zavezane krepitvi gospodarskih in finančnih temeljev.

Za previdnostna posojila iz ESM bo na voljo približno 240 milijard evrov, kar je dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) članic območja evra. Posamezni državi bo torej na voljo tolikšen znesek, kolikor znašata dva odstotka njenega BDP. Ta tretja varnostna mreža, namenjena državam, naj bi bila operativna v dveh tednih.

Nizozemski finančni minister Wopke Hoekstra je takoj po zasedanju tvitnil, da lahko evropski reševalni mehanizem ESM zagotavlja finančno pomoč za zdravstvene izdatke brez pogojev in da bo na voljo tudi za gospodarsko podporo, a s pogoji. "To je pošteno in razumno," je ocenil.

Shutterstock

O posebnem skladu za okrevanje še brez dogovora

Četrti del tega svežnja je poseben sklad za okrevanje. Vse države so se po Centenovih besedah strinjale, da je potreben nov instrument v okviru večletnega proračuna EU, a za podrobnosti glede obsega in načina financiranja bodo počakali na usmeritve voditeljev članic unije.

Skupina držav želi, da bi ta sklad izdajal skupne obveznice, medtem ko druge menijo, da je treba najti alternative, je pojasnil Centeno. Tak izid je pričakovan, saj je razkol med jugom in severom glede vprašanja skupnega zadolževanja globok.

Italija in Španija ob podpori Francije ter še šestih članic EU, med njimi Slovenije, pozivata k instrumentu skupnega zadolževanja, ki da ga terja ta nova kriza brez primere. A Nemčija, ki kot največje gospodarstvo območja evra v takšnih projektih prevzema največje tveganje, ob podpori severnih držav, zlasti Nizozemske, Finske in Avstrije, skupnim obveznicam že vseskozi nasprotuje. Razpravo o tem bodo torej nadaljevali voditelji članic unije. Kdaj, za zdaj ni znano.

Evropska komisija bo konec meseca predlagala spremembe večletnega proračuna za obdobje 2021-2027, je napovedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Šircelj: Dogovor je korak v pravo smer

"Imamo nekaj novih instrumentov, sedaj se osredotočimo na okrevanje. Pokazali smo trezno, odgovorno, hitro, a tudi ambiciozno in preudarno pot do okrevanja," je poudaril finančni minister Andrej Šircelj. "Vzpostavili smo smer za srednjeročno okrevanje in pokazali smo, da združeni zmoremo. Imamo seveda različne poglede, a na koncu se je izkazalo, da znamo stopiti skupaj in poiskati kompromisne rešitve ter delati na njih še naprej. Prepričan sem, da bo to okrepilo zaupanje v EU in njen položaj v svetu."

dezurni@zurnal24.si