Naloga ECB ni financirati vlad, a v razmerah pomanjkanja monetarne integritete in če se države zavežejo k strogi fiskalni disciplini, je ECB dolžna ukrepati, je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki se je v Rimu srečal z italijanskim premierjem Mariom Montijem.
Glede Italije je Barroso izrazil optimizem, da se bo z vrnitvijo zaupanja v državo znižal tudi javni dolg in da se bo Italija zato lažje zadolževala, kar pa bo prineslo gospodarsko rast in delovna mesta. Prepričan je, da je država na dolgi, a pravi poti, ki bo še posebej mladim prinesla blaginjo in upanje.
Obrestna mera ostaja enaka
Analitiki so bili pred današnjo sejo neenotni glede tega, ali se bo ECB odločila ključno obrestno mero znižati na 0,5 odstotka. Če bi se, bi cena denarja v območju skupne valute pristala na novi rekordno nizki ravni.
Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta banke izrazil prepričanje, da se bo rast cen na srednji rok ustalila pod mejo dveh odstotkov. Srednjeročni cilj ECB je inflacija nekoliko pod, a blizu dveh odstotkov.
Na drugi strani podatki kažejo, da bo rast gospodarstev držav z evrom ostala šibka, čemur bodo botrovale predvsem napetosti na finančnih trgih in povečana negotovost, ki negativno vpliva na zaupanje in razpoloženje. "Ponovno zaostrovanje napetosti na finančnih trgih bi lahko porušilo ravnotežje tveganj tako za rast kot za inflacijo," je poudaril Italijan na čelu ECB.
Pozval k sprejetju fiskalnega pravila
Draghi je ob tem pozval k nadaljnjemu izvajanju strukturnih in fiskalnih prilagajanj v državah z evrom. "Na strukturni strani so potrebne hitre in odločne reforme trgov proizvodov in dela z namenom izboljšanja konkurenčnosti, povečevanja sposobnosti prilagajanja in doseganja višjih, a vzdržnih stopenj rasti," je poudaril Draghi.
Na fiskalni strani pa je Draghi države pozval k potrebnim ukrepom za izpolnjevanje zastavljenih ciljev v letošnjem in prihajajočih letih. Glavni element krepitve zaupanja v zdravje javnih financ držav pa bi morala biti "hitra implementacija fiskalnega pakta", je poudaril predsednik ECB.
ECB je sicer danes znižala pričakovanja glede gospodarske rasti v območju z evrom. Gospodarstvo držav z evrom se bo v letošnjem letu skrčilo za 0,4 odstotka, v prihodnjem letu pa bo raslo po 0,5-odstotni stopnji. Junija je napoved za letošnje leto znašala –0,1 odstotka, za prihodnje leto pa je ECB predvidevala enoodstotno gospodarsko rast.
ECB obnovila posege na trg državnih obveznic
Banka je ob tem zvišala napoved inflacije za območje z evrom. Cene v članicah monetarne unije naj bi se letos zvišale za 2,5 odstotka, potem ko je ECB junija napovedovala 2,4-odstotno inflacijo. Prihodnje leto naj bi bila rast cen 1,9-odstotna in ne 1,6-odstotna, kot se je glasila predhodna napoved.
Najpomembnejša odločitev današnje seje je sicer ta, da bo ECB obnovila posege na trg državnih obveznic. ECB bo ukrepala, če bodo razmere to narekovale, a pogoj ostaja, da se države najprej obrnejo na mehanizem za stabilnost evra, takšna pomoč pa mora biti strogo pogojevana. Omejitev vrednosti nakupa obveznic ECB ni postavila, kupovala pa bo obveznice do zapadlosti treh let.
