Razpad evra je "luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti", je pred vrhom voditeljev Evropske unije (EU) dejal francoski predsednik Nicolas Sarkozy. "Ves svet gleda. Narediti moramo vse za rešitev evra," je po poročanju BBC voditelje držav EU pozval predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso.
"Vse, o čemer se piše, bo vključeno v rešitev, ni ene, dobili bomo koktajl rešitev. Evropska centralna banka (ECB) je včeraj že znižala obrestno mero, podaljšala rok za posojanje bankam z enega na tri leta, razširila nabor instrumentov, ki jih lahko banke pri ECB zastavijo. Na drugi strani je uvedba večje fiskalne discipline, o kateri bodo govorili voditelji," pravi Andraž Grahek, direktor naložbenega sektorja v KD Skladih.
Problem je izvedba
"Sporočila na najvišji ravni so dobra, dokapitalizacija bank, odpis dolgov Grčiji, toda v praksi ni nič jasno. Slovenske banke in zavarovalnice, ki imajo grške obveznice, ne vedo, kaj naj z njimi. Ali naj izvedejo odpis polovice ali naj jih prodajo ali kaj; na trgu so te obveznice z dveletno zapadlostjo vredne od 28 do 29 odstotkov nominalne vrednosti. Evroobmočje mora v smer večje fiskalne enotnosti, tudi to je vsem jasno, ampak kako? Nihče se noče prilagajati, vsak ima rad samostojnost in vsak še vedno ščiti predvsem svoje interese," težave opisuje Draško Veselinovič, glavni izvršni direktor KD Group.
"Pričakovanja, da bo ECB naredila več, za zdaj niso realna, ko pa se dogovorijo voditelji, je možno presenečenje. Smo v položaju, ko jeklenka s kisikom pušča. Tega ne moreš reševati le tako, da v jeklenko dovajaš nov kisik, ampak je treba zamašiti luknjo. In ta luknja pri evru je fiskalna disciplina. Potem bodo možne tudi evroobveznice," dodaja Grahek.
