Ali bo Nicolas Sarkozy v Elizejski palači ostal še pet let ali ga bo zamenjal socialist François Hollande, pa bo jasno šele po drugem krogu 6. maja.
Sarkozyju je v zadnjih tednih uspelo prehiteti Hollanda in glede na javnomnenjske raziskave si lahko v prvem krogu volitev obeta okoli 30-odstotno podporo. Socialist za njim zaostaja za od eno do štiri odstotne točke.
Po drugi strani pa raziskave še naprej napovedujejo zmago Hollanda v drugem krogu. Zanj naj bi namreč glasovalo med 53 in 55 odstotkov francoskih volivcev.
Skrajna levica in desnica kradeta glasove
Priljubljenost Hollanda na levici je v zadnjih tednih nekoliko načel kandidat skrajne levice Jean-Luc Melenchon, na čigar shodih se zbirajo ogromne množice in ki lahko glede na ankete v prvem krogu računa na okoli 15-odstotno podporo.
Sarkozyju bo v prvem krogu nekaj glasov verjetno odnesla vodja skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki pa skoraj zagotovo ne bo ponovila uspeha svojega očeta Jean-Marieja, ki se mu je leta 2002 uspelo uvrstiti v drugi krog volitev.
Napovedano uravnoteženje javnih financ
Predsednik Sarkozy, ki je na začetku leta beležil rekordno nizko priljubljenost, se je v zadnjih tednih pred volitvami z agresivno in učinkovito kampanjo pobral in odločno napoveduje zmago. Vprašanje je, koliko mu je koristilo učinkovito delovanje sredi marca, ko je islamski skrajnež na jugu Francije ubil sedem ljudi.
Že pred temi dogodki je z napovedjo ostrejše politike do priseljencev in izjavami glede umika Francije iz schengna poskušal pritegniti volivce Le Penove. Pred dnevi je končno predstavil še svoj gospodarski program in napovedal ukrepe za večjo gospodarsko konkurenčnost, inovativnost in investicije ter znižanje javne porabe.
Hollanda je obtožil, da v svojih predvolilnih nastopih obljublja "festival nove porabe, za katero nihče ne ve, kako jo financirati".
A tudi socialist napoveduje uravnoteženje javnih financ do leta 2016, kar naj bi dosegel tudi z novimi davki, ki naj bi prizadeli najbogatejše. Poleg tega namerava zahtevati revizijo evropske pogodbe o fiskalnem paktu, tako da bi ta v večji meri vključevala tudi določila o spodbujanju rasti in evropski solidarnosti.
