Voditelji ZDA, Nemčije, Japonske, Kanade, Velike Britanije, Francije in Italije ter ruski premier Dimitrij Medvedjev, ki je prišel namesto predsednika Vladimirja Putina, so imeli v petek večerjo v eni od brunaric v letovišču.
Ob njej govorili predvsem o pripravah na pogajanja mednarodne skupnosti z Iranom glede jedrskega programa, ki bodo prihodnji teden v Bagdadu.
Obravnavali so tudi druge teme, kot so Sirija, arabska pomlad, Severna Koreja in Mjanmar, evropski krizi pa naj bi se posvetili danes. Obama ne pričakuje nobene formalne odločitve glede tega, pričakuje pa vsaj potrditev spremembe razprave iz poudarjanja le varčevalnih ukrepov v kombinacijo le-teh in razvojnih vzpodbud.
Obamo čakajo novembra predsedniške volitve, pred katerimi Američane najbolj zanima gospodarstvo, zato mu je v velikem interesu, da Evropa ne pade v recesijo, kar bi vplivalo tudi na okrevanje ZDA.
Angela s stisnjenim pasom vse bolj osamljena
V petek je Obama v Beli hiši sprejel novega francoskega predsednika Francoisa Hollandea, s katerim sicer nista našla skupnega jezika glede francoskih enot v Afganistanu, vendar glede Evrope pa se strinjata.
Po srečanju sta poudarila, da je ob varčevalnih ukrepih treba sprejemati tudi ukrepe za rast. S tem se strinjajo tudi drugi voditelji, med njimi britanski premier David Cameron, italijanski premier Mario Monti in kanadski Stephen Harper. Nemška kanclerka Angela Merkel tako s svojo politiko zategovanja pasu ostaja precej osamljena.
Že pred začetkom vrha v Camp Davidu je Obama v Washingtonu sprožil novo pobudo za boj proti lakoti z investicijami v kmetijstvo Afrike tudi s pomočjo zasebnega sektorja. Obama je z besedami, da ni nobenega razloga, da Afrika spet ne bi postala izvoznica hrane, kot je bila že pred pol stoletja, sprožil pobudo "Novo zavezništvo za varnost hrane in prehrano", ki ima ambiciozen cilj, da v desetih letih potegne iz revščine 50 milijonov ljudi.
Drugi polčas rezerviran za Nato
Večina udeležencev vrha G8 se bo že danes preselila v Chicago, kjer bo nedeljo in ponedeljek vrhunsko zasedanje zveze Nato. Glavna tema bo politika do Afganistana oziroma uresničitev načrta o predaji varnostnih pooblastil afganistanskim varnostnim silam do konca leta 2014.
Protesti glasni, a mirni
V včerajšnjih protestih v središču Chicaga pred vrhom Nata je v strogih varnostnih ukrepih sodelovalo več tisoč ljudi, kar je največ v zadnjih mesecih na ameriških tleh. Protestniki so grmeli proti finančnim elitam in zahtevali "robinhoodovski" davek na finančne transakcije, vseeno pa se je shod končal mirno z le enim manjšim incidentom med policijo in nekaj protestniki.
Zanimivo je protest potekal na trgu, poimenovanem po nekdanjem županu Rchardu J, Daleyju, ki je 1968 ukazal krvavo zatreti takratne protivojne proteste.
