S tem mehanizmom naj bi se Grčija rešila iz globoke krize, v katero je zabredla.
"Sprožitev mehanizma je nacionalna nuja in zato sem naložil finančnemu ministru, da izvede vse potrebne korake," je danes dejal grški premier George Papandreou. Finančni minister George Papaconstantinou je pisma s prošnjo poslal evroskupini, Evropski komisiji in Evropski centralni banki (ECB).
Na podlagi ocene morajo nato odločitev sprejeti države v območju evra s soglasjem.
Nato ni nujno, da vse države z evrom hkrati posredujejo posojila Grčiji, temveč lahko države, ki so že izvedle vse potrebne nacionalne postopke, to storijo takoj, druge pa, ko jih izvedejo.
Članica EU se je za to potezo odločila, ker se mednarodni finančni trgi niso pozitivno odzvali na grške varčevalne ukrepe. Že tako visoka obrestna mera za grške državne obveznice se je še naprej zviševala, v četrtek pa se je dvignila na skoraj devet odstotkov.
Bojazen vlagateljev, da Grčija ne bo mogla vrniti posojil, je še dodatno okrepilo sporočilo Eurostata, da je bil javnofinančni primanjkljaj Grčije lani večji od napovedi.
Finančni ministri držav v območju evra so sicer 11. aprila dosegli dogovor o še zadnjih podrobnostih mehanizma pomoči Grčiji. Evroskupina je Grčiji v prvem letu pripravljena posoditi do 30 milijard evrov po okoli petodstotni obrestni meri, IMF pa naj bi prispeval od 10 do 15 milijard evrov.
Evropska komisija je zatrdila, da bo grška prošnja za pomoč obravnavana hitro, ter izrazila pričakovanje, da bodo države v območju evra pravočasno končale postopke, potrebne za izvedbo posojil Grčiji.
Ni še znano, kdaj naj bi bila sprejeta odločitev o sprožitvi mehanizma, šlo pa naj bi le za vprašanje dni. Znano ni tudi, za koliko denarja je Grčija zaprosila.
