Dolgo pot smo prehodili, a nekaj pomembnih vprašanj je še odprtih, o njih bodo odločili voditelji, je bil ob odhodu kratek šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
Več je povedal finski finančni minister Alexander Stubb, ki ocenjuje, da je dosežen precejšen napredek ter da so ministri pripravili ambiciozen predlog in poročilo za voditelje, ki zdaj razpravljajo naprej.
Grkom postavili tri pogoje
Dokument, ki so ga pripravili ministri, po Stubbovih besedah vključuje tri vrste pogojev: zakone, ki jih mora sprejeti Grčija do srede, seznam podrobnih ukrepov na področju trga dela, pokojnin in davkov, ter ukrepe na področju privatizacije, vključno s privatizacijskim skladom.
Ključno pa je, da morata za začetek pogajanj o tretjem programu pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM vse te pogoje potrditi tako grška vlada kot grški parlament, je izpostavil finski minister.
Evroskupina je po Stubbovih navedbah dosegla dober rezultat, sedaj so na potezi voditelji držav v območju evra, nato pa grška vlada in parlament. "Korak za korakom," je dejal.
Morali bodo sprejeti reforme
Tudi avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling je poudaril, da so pogoj za nov sveženj pomoči reforme, ki bi jih moral sprejeti grški parlament. V nasprotnem primeru po Schellingovih besedah ne bo pogajanj o tretjem programu. Bild piše, da je Schelling izjavil, da "grexit" trenutno ni opcija. To je sicer pred sestankom poudaril še francoski predsedink François Hollande.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je ob odhodu prav tako povedal, da je dosežen napredek, a da ostaja nekaj težav, s katerimi se bodo spopadli voditelji.
Med odprtimi točkami, o katerih sedaj razpravljajo voditelji, je ključno zelo kočljivo vprašanje lajšanja ogromnega grškega dolga, težkega 180 odstotkov grškega bruto domačega proizvoda ali 320 milijard evrov.
Uradnih izjav in informacij o tem vprašanju po sestanku evroskupine ni bilo, je pa to odločilen element novega svežnja pomoči Grčiji, ki naj bi poleg triletnega programa pomoči iz ESM vključeval tudi kratkoročno, premostitveno financiranje države.
To so odprta vprašanja
Je pa med zasedanjem vrha območja evra pricurljala v javnost vsebina dokumenta na štirih straneh, ki so ga za voditelje pripravili ministri. Odprta vprašanja so v dokumentu zapisana v oklepajih.
Dokument se začne s poudarkom, da je nujno ponovno vzpostaviti zaupanje v grške oblasti in da je to osnovni pogoj za dogovor o tretjem programu pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.
Tretji, triletni program pomoči naj bi vključeval od 82 do 86 milijard evrov, tolikšne so namreč po oceni institucij finančne potrebe Grčije, pri čemer naj bi bilo do 25 milijard evrov potrebnih za dokapitalizacijo grških bank.
Dokument evroskupine potrjuje Stubbove besede, da se od grških oblasti pričakuje sprejetje zakonodaje za prvi niz ukrepov "brez odlašanja, do 15. julija". Ta vključuje ustrezno ureditev davka na dodano vrednost in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema.
Evroskupina od Grčije med drugim pričakuje tudi ambiciozen načrt privatizacije. Pri tem naj bi Grčija za 50 milijard evrov državnega premoženja prenesla na poseben sklad in ga nadzorovano prodala. Dogovora o tem sicer ni, ta del besedila je v oklepaju.
Tudi ključno vprašanje lajšanja dolga je v oklepajih. Piše, da je evroskupina po uspešnem končanju prvega pregleda izvajanja tretjega programa pomoči pripravljena preučiti možnost prestrukturiranja grškega dolga, na primer s podaljšanjem ročnosti posojil.
Evroskupina v dokumentu tudi izpostavlja, da nominalni odpis dolga ne pride v poštev, ter ponavlja stališče, da je pogoj za tretji program pomoči popolna vključenost Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Finančni ministri v dokumentu, ki so ga posredovali v razpravo voditeljem, na koncu navajajo tudi možnost grexita, in sicer nemški predlog začasnega izstopa države iz območja evra. Tudi ta del je v oklepajih, saj soglasja o tem med ministri ni.
"Če dogovora ne bo mogoče doseči, bi bilo treba Grčiji ponuditi hitra pogajanja o začasnem izstopu iz območja evra z možnostjo prestrukturiranja dolga," se glasi zadnji stavek v dokumentu evroskupine.
Cipras optimističen
Grški premier Aleksis Cipras je danes ob prihodu na krizni vrh območja evra v Bruslju zatrdil, da je pripravljen na "pošten kompromis", ter ocenil, da je dogovor nocoj mogoč, "če si ga vse strani želijo".
Danes nas čakajo težka pogajanja, dogovora za vsako ceno ne bo, pa je poudarila nemška kanclerka Angela Merkel.
Cipras je nedavno nazaj izjavil: prej bodo Nemci tiskali svoje marke, kot pa mi Grki izstopili iz evro valute. V tej izjavi je veliko resnice. Pa ne zaradi krivde Nemcev, ampak zaradi luzerjev Italjanov in Francozov, ki so še… ...prikaži več mnogo bolj zapufani kot Grki in s to podporo Grkom opravičujejo tudi sebe in svojo nenormalno zadolženost. Dejstvo je, če Nemčija zapusti evro valuto, se bo ta valuta razblinila kot milni mehurček in je ne bo v nobeni državi več. Pravzaprav bi se tedaj ostale države panično pognale nazaj v svoje valute, kajti evro kot valuta ima največjo oporo prav v Nemškem gospodarstvu.
Dokument evroskupine potrjuje Stubbove besede, da se od grških oblasti pričakuje sprejetje zakonodaje za prvi niz ukrepov "brez odlašanja, do 15. julija". Ta vključuje ustrezno ureditev davka na dodano vrednost in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema..............................................Verodostojnost balkanske vlade:… ...prikaži več eno je sprejeti neke zapisane zakone v pravni red, nekaj povsem druga pa je, te zakone izvajat v praksi. Tega dejstva se zahodni svet ne zaveda, da je na balkanu teorija (zaveza zapisana v obliki zakona) nekaj diametralno nasprotnega od prakse. V glavnem: miselnost ljudi na balkanu in na zahodu je tako različno. da je življenje v neki politični skupnosti vnaprej obsojeno na propad.
Najslabši finančni minister je bil Križanič. Zaradi njega si Mramor zdaj prizadeva, da bi Grčija odplačala vse dolgove, ker on je Grčiji dal več kot milijardo EUR... Poleg tega imam občutek, da so Grki kar sami zakuhali to godljo -… ...prikaži več Evropa jim pomaga, Grki pa to izkoriščajo, namesto, da bi naredili reforme.