"Danes mu ne bi bilo treba priti v Sarajevo. Priti bi moral, ko bi še lahko kaj storili, danes si ne zasluži biti tukaj," je o švedskem zunanjem ministru Carlu Bildtu po srečanju v Sarajevu povedala nekdanja tiskovna predstavnica haaškega sodišča Florence Hartmann. Bildta je obtožila, da je med vojno zagovarjal srbskega voditelja Slobodana Miloševića. Povedala je še, da so njegove izjave o Miloševiću zabeležene.
Carl Bildt je bil med letoma 1991 in 1994 švedski premier, potem pa je med letoma 1995 in 1997 prevzel mesto visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH.
"S svojo politiko kot predstavnik svoje države in EU ni ukrenil ničesar, da se konča trpljenje Sarajeva in celotne Bosne. Zato menim, da tu nima kaj početi," je povedala Hartmannova.
"Vsi vedo, da je diplomatska skupnost tri krvava leta pokola tolerirala, kar se je dogajalo tukaj. Politiki se zdaj sprehajajo okoli in igrajo svoje igre," na posnetku pove britanski novinar Ed Vulliamy.
V Sarajevu postavili rdečo črto
Središče Sarajeva je danes v rdečem. Ob 20. obletnici začetka obleganja mesta so v spomin na 11.541 smrtnih žrtev skoraj štiriletnega obleganja na glavni ulici Maršala Tita postavili prav toliko praznih rdečih stolov.
Stoli so postavljeni na 800 metrih ceste od večnega ognja do džamije Ali Paše. Na njih bi ob današnji prireditvi sedeli prebivalci Sarajeva, če jih ne bi ubile topovske granate ali ostrostrelci bosanskih Srbov. Stoli, razvrščeni v 825 vrst, so tako danes ostali prazni, program pa je mogoče spremljati s pločnikov.
Postavitev stolov spada v okvir scensko-glasbenega programa z naslovom Sarajevska rdeča črta, v okviru katere so pripravili tudi koncert. Programa se udeležujejo številni politiki in javne osebnosti BiH, pa tudi delegacije iz tujine.
Predsednik predsedstva BiH Bakir Izetbegović je ob žalostni obletnici, na katero sicer v prestolnici BiH obeležujejo tudi praznik – dan mesta Sarajevo –, poudaril, da je Sarajevo "vitalno in močno mesto". "Sarajevo je nepremagljivo mesto, ki je premagalo vse barbare, ki so ga napadli. Glavno mesto BiH je prehitelo vse tisto, kar danes vidimo v Evropi," je dodal.
Pri tem je poudaril, da je Sarajevo že pred 500 leti imelo močnega duha, strpnost ter vodo in kanalizacijo, ki ju takrat evropske metropole niso imele. "Zato je Sarajevo mesto, za katero se je vredno boriti," je še poudaril Izetbegović.
Sarajevski župan Alija Behmen pa je spomnil na trojni pomen današnjega dne, ko Sarajevo praznuje 550. rojstni dan, 67 let od osvoboditve izpod fašizma in 20 let od začetka agresije na mesto. Žalostna obletnica po njegovih besedah spada h "kulturi spomina". "Svet mora vedeti, kaj se je zgodilo, da bi lahko potegnili lekcije za prihodnost," je še poudaril Behmen. Državni in mestni predstavniki so ob tem položili cvetje in vence v spomin na žrtve.
Ob obletnici so na spletni strani Fama Collection postavili "virtualni muzej obleganja – umetnost življenja 1992–1996" o izkušnjah ljudi in doživljanju obleganja.
Na zunanjem ministru BiH pa bodo drevi priredili sprejem, zaradi česar pa je protestiral predsednik Republike srbske Milorad Dodik. Kot je dejal v pismu zunanjemu ministru BiH Zlatku Lagumdžiji, ki bo gostil sprejem, ta ni bil vnaprej usklajen z vsemi stranmi v BiH.
Dnevno izstrelili 329 granat
Obleganje Sarajeva se je začelo, ko je vojska bosanskih Srbov 6. aprila 1992 na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila pod nadzorom Beograda. Na okoliške hribe je postavila okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto, po mestu pa so smrt med civilisti vseh narodnosti sejali tudi ostrostrelci.
Dnevno so na mesto in njegove prebivalce v povprečju izstrelili 329 granat, ki so v treh letih in pol obleganja zahtevale visok krvni davek. Eden bolj krvavih dogodkov je bila smrt 22 ljudi maja 1992, ko je tankovski izstrelek zadel ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh. Na osrednji tržnici Markale je 5. februarja 1994 topovska granata zahtevala 68 življenj.
Tankovske granate so uničile več kot 35 tisoč poslopij v mestu – bolnišnice, državne ustanove, kulturne in verske objekte, mostove. Med tarčami je bila tudi univerzitetna knjižnica, v obstreljevanju katere je konec avgusta 1992 zgorelo 1,7 milijona knjig.
