Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je dejal, da gre za del prizadevanj za dokončno zaprtje taborišča.
"Kot je predsednik že povedal, so ZDA še naprej odločene, da zaprejo objekt za pridržanje v zalivu Guantanamo in tole podpira ta prizadevanja. Odločitev smo sprejeli v posvetovanju s kongresom in na odgovoren način, ki ščiti našo nacionalno varnost," je sporočil Carney.
Dodal je, da mora kongres umakniti omejitve, ki onemogočajo selitev ujetnikov iz Guantanama, tudi tistih, ki so potrjeni za odhod.
Predsednik Obama že od leta 2008 obljublja, da bo zaprl Guantanamo, vendar se izgovarja, da mu kongres tega ne dovoli. Kongres je res prepovedal porabo denarja za selitev ujetnikov v ZDA in vračanje ujetnikov v Jemen, vendar kot dokazuje primer dveh Alžircev, selitev ni nemogoča.
Za ujetnike mora jamčiti obrambni minister
Zakon dopušča, da iz Guantanama izpustijo ujetnike, za katere obrambni minister ZDA jamči s svojim podpisom, da ne predstavljajo nevarnosti za ZDA. Omenjena Alžirca, katerih imen niso objavili, sta šla skozi dolgotrajno in temeljito preverjanje, preden je Chuck Hagel tvegal svoj podpis.
Iz Guantanama so nazadnje septembra lani izpustili Kanadčana Omarja Khadra, prav tako lani pa dva kitajska Ujgura v El Salvador. V zaporu, ki Pentagon na leto stane 454 milijonov dolarjev, je še vedno 166 ljudi. Od tega jih je 86 menda že dobilo zeleno luč za izpustitev, ker niso nevarni. Težava pa je, da je večina Jemencev, kamor se zaradi delovanja Al Kaide na Arabskem polotoku od leta 2009 ne smejo vračati.
Ujetnikom, ki so večinoma nedolžni, je dovolj zapora brez obtožnice in letos so sprožili gladovno stavko, ki se je je na višku udeležilo 106 ljudi. Po zagotovilih Pentagona sedaj gladovno stavka 68 ujetnikov od tega jih 44 prisilno hranijo.
