Kaj podobnega se ni zgodilo že 37 let, usoden je bil prav tako 3. januar

Eden bolj znanih primerov je invazija na Panamo v času administracije Georgea Busha in zajetje njenega vojaškega voditelja Manuela Noriege.

Invazijo na Panamo so ZDA izvedle leta 1989 na ukaz predsednika Georgea Busha, ki je bil v 70. letih tudi direktor ameriške obveščevalne agencije Cia. Namen je bil zajetja generala in nekdanjega sodelavca ameriških obveščevalnih služb Manuela Noriege, ki so ga ameriške oblasti iskale zaradi trgovine z mamili.

V operaciji z imenom Just Cause je sodelovalo okoli 27.000 ameriških vojakov, od katerih jih je bilo 13.000 že nameščenih v Panami. Operacija je uradno zahtevala 500 smrtnih žrtev, nevladne organizacije pa ocenjujejo, da je bilo žrtev lahko več tisoč, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriške sile so 20. decembra prevzele nadzor nad ulicami prestolnice, Noriega pa se je po dveh tednih skrivanja na vatikanskem veleposlaništvu 3. januarja 1990 predal.

Dve leti pred zajetjem je Noriega trdil, da je bila razpisana nagrada za njegovo aretacijo, ker je zavrnil sodelovanje pri ameriškem načrtu invazije na Nikaragvo.

Sodišče na Floridi ga je obsodilo na 40 let zapora, kazen pa so mu zaradi vzornega vedenja prepolovili. Do smrti leta 2017 je bil zaporedno zaprt v ZDA, Franciji in Panami zaradi trgovine z mamili, pranja denarja in prisilnih izginotij nasprotnikov v obdobju med letoma 1983 in 1989.

To je bila zadnja obsežna neposredna vojaška invazija v Latinski Ameriki pred današnjim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Zdaj že pokojni venezuelski predsednik Hugo Chavez in Maduro, ki ga je nasledil, sta Washington večkrat obtožila podpore poskusom državnega udara.

ZDA so po koncu hladne vojne v Latinski Ameriki večkrat tudi vojaško ali drugače posredovale, pri čemer so kot cilje pogosto navajale zaščito ameriških interesov ali zajezitev komunističnih vplivov.

Glavna ameriška posredovanja v Latinski Ameriki, kot jih navaja AFP:

1954: Gvatemala
27. junija 1954 so predsednika Gvatemale, polkovnika Jacoba Arbenza Guzmana, z oblasti strmoglavili plačanci, ki jih je uril in financiral Washington, potem ko je zemljiška reforma ogrozila interese tedanje ameriške družbe United Fruit Corporation. ZDA so leta 2003 priznale vlogo obveščevalne agencije Cia.

1961: Kuba
Med 15. in 19. aprilom 1961 je 1400 kubanskih oborožencev, pripadnikov t. i. brigade 2506, ki jih je urila in financirala Cia, poskušalo pristati v Prašičjem zalivu, 250 kilometrov od Havane, vendar jim ni uspelo strmoglaviti komunističnega režima Fidela Castra. V spopadih je bilo ubitih več kot sto ljudi na vsaki strani.

1965: Dominikanska republika
Leta 1965 so ZDA ob sklicevanju na komunistično grožnjo v Santo Domingo poslale marince, da bi zatrli upor v podporo levičarskemu predsedniku Juanu Boschu, ki so ga generali odstavili leta 1963.

70. leta: podpora diktaturam
Washington je podpiral več vojaških diktatur, ki so jih videli kot branik pred levičarskimi oboroženimi gibanji v svetu. Aktivno je pomagal čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu med državnim udarom 11. septembra 1973 proti levičarskemu predsedniku Salvadorju Allendeju, leta pa je 1976 podprl argentinsko hunto.

V 70. in 80. letih je šest diktatur, med njimi Argentina, Čile, Urugvaj, Paragvaj, Bolivija in Brazilija, v okviru operacije Kondor ob tihem soglasju ZDA združilo moči pri odpravljanju levičarskih nasprotnikov.

80. leta: vojne v Srednji Ameriki

ZDA so v 80. letih v Nikaragvi s tajno podporo nikaragovskim protirevolucionarjem Contras prispevale k državljanski vojni z okoli 50.000 žrtvami, v Salvadorju pa prek vojaških svetovalcev sodelovale v konfliktu, ki je zahteval 72.000 življenj.

Leta 1983 so ameriške sile po umoru premierja Mauricea Bishopa, ki ga je izvedla skrajno levičarska hunta, posredovale v karibski otoški državi Grenada, kjer je operacija Urgent Fury zahtevala več kot sto mrtvih. Leta 1989 je nato sledilo vojaško posredovanje v Panami.