Zaradi atentata na tedanjega srbskega premierja Zorana Đinđića v zaporu sedi nekdanji poveljnik rdečih baretk Milorad Ulemek Legija, a odvetnik družine Đinđić že več let opozarja, da se je zgodba začela veliko prej in da gre za širše politično ozadje. Sedem let po Đinđićevi smrti je po informacijah srbskega Blica tožilstvo končno sprožilo preiskavo.
Zgodba naj bi se začela že leta 2001, ko so se tedaj elitne rdeče baretke uprle, ker so bili pripadniki prepričani, da jih je oblast zlorabila za aretacijo bratov Banović, ki ju je iskalo haaško sodišče. Rdeče baretke so namreč nasprotovale izročanju Srbov Haagu, pred akcijo pa naj jim ne bi povedali, da bodo brata Banović aretirali ravno zaradi Haaga.
Sledil je večdnevni upor rdečih baretk, ki so z vojaškimi vozili blokirale tudi ceste. Po nekaj dneh je srbska vlada vse skupaj pometla pod preprogo; izvedli so le nekaj kadrovskih sprememb, oznanili, da imajo pripadniki rdečih baretk čustvene težave zaradi vojne, tedanji srbski predsednik Vojislav Koštunica pa je še dodal, da ima tako ali tako vsak pravico do stavke.
Če bi vlada tedaj dejansko preiskala upor, bi bil danes Đinđić še vedno živ, so prepričani nekateri, a naj bi bilo pometanje pod preprogo v interesu določenih političnih sil, ki so s tem na svojo stran dobile pripadnike rdečih baretk, sposobnih hitrih in učinkovitih akcij. Mnogi njihovi člani so se nato "preselili" v mafijski zemunski klan, vključno z Legijo, in ravno zemunski klan je krivec za atentat na Đinđića, naročnik pa ostaja neznan.
"Nemogoče je, da tedanje službe niso vedele, da se pripravlja atentat na Đinđića in da informacije niso prišle do političnega vrha. Preiskava ne bo pokazala le političnega ozadja atentata, ampak tudi to, kdo bi lahko ukrepal, pa ni," za Blic pravi državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Slobodan Homen.
