V mestu Tacloban, nad katerim se je tajfun po do sedaj znanih podatkih najhuje znesel, preživeli plenijo po ostankih trgovin, da bi našli vsaj malo hrane, ki bi jim pomagala preživeti. "Tacloban je popolnoma uničen. Ljudem se meša zaradi lakote in izgube bližnjih," je dejal 36-letni učitelj Andrew Pomeda in hkrati opozoril na naraščajoč brezup med preživelimi. "Ljudje postajajo nasilni. Plenijo po poslovnih prostorih, trgovinah, da bi našli hrano, riž in mleko. Bojim se, da se bodo v roku enega tedna pobijali zaradi lakote."
Priče opisujejo, kako preživeli stojijo v dolgih vrstah pred mesti, kjer delijo pomoč. Obupani čakajo na peščico riža in vode. Nekateri sedijo in strmijo predse, drugi si zakrivajo obraze zaradi vonja, ki ga oddajajo trupla.
"Ne morem razmišljati zdaj," je med solzami dejala osem mesecev noseča ženska, ki je v tajfunu izgubila 11 članov družine. Med njimi dve hčerki.
"Vse smo izgubili. Naša hiša je kot okostnjak. Zmanjkuje nam hrane in vode. Povsod iščemo hrano," je razmere opisala študentka Jenny Chu, ena izmed 480.000 ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo. "Še vozila, ki so pripeljala pomoč, so oplenili. Ljudje hodijo kot zombiji in iščejo hrano. Kot v filmu je."
Poslali bodo policijske okrepitve
Predsednik Filipinov Benigno Aquino je obiskal prizadeto mesto in priznal, da je plenjenje velik problem. Nenazadnje je po tajfunu na delo prišlo zgolj 20 od 390 policistov. "Poslali bomo dodatnih 300 policistov in vojakov, da jih bodo nadomestili in poskrbeli za mir in red,“ je obljubil Aquino.
Težave imajo tudi z dovažanjem pomoči, saj je letališče popolnoma uničeno. Vojaška letala in helikopterji so edina pot iz in v mesto. "Ni elektrike, ni vode, ničesar ni. Ljudje so obupani," je razmere opisal obrambni minister Voltaire Gazmin.
Našel moč, da je preživel
Na dan prihajajo tudi zgodbe preživelih. Podpolkovnik Fermin Carangan je skupaj z 41 vojaki poiskal zavetje na letališču, ko "je nenadoma vdrla voda in uničila zidove. Videl sem, kako je moje može odneslo morje." Voda je odnesla tudi njega, a se je tako kot nek sedemletni deček uspel oprijeti kokosovega drevesa.
"Naslednjih pet ur sva se v morju borila z vetrom in močnim dežjem. Ves čas sem se pogovarjal s fantom in ga spodbujal, saj je govoril, da je utrujen in da želi zaspati." Po petih urah sta zagledala kopno in odplavala na obalo, ki je bila posejana s trupli. "Mislim, da mi je deček rešil življenje, saj sem bil močan, da je on lahko preživel," je dejal.
"Lahko rešiš samo sebe"
"Najhuje je videti, kako mama lebdi v vodi in ne veš, kaj narediti. Samo gledaš lahko in vse kar lahko narediš je, da rešiš sebe. Nisem je mogla rešiti, ker se je že utopila," je boj za preživetje opisala 29-letna Maryann.
"Bila sem v hiši, ujeta v svoji sobi. Voda mi je segala do nosu, nisem mogla več dihati. Poskušala sem se rešiti," svojo izkušnjo opisuje 40-letna Maritess. V hiši je bil tudi njen brat, ki ga je voda pogoltnila. "Mislila sem, da bom umrla, ker nisem mogla – nisem vedla, kaj bom naredila," je povedala v joku.
