"Nikoli ne mislite, da se bo zgodilo vam. Bil je petkov večer in rock koncert. Vzdušje je bilo veselo, vsi so plesali in se smejali. Potem je skozi glavni vhod vstopil moški in začel streljati. Naivno smo mislili, da je to del predstave. Vendar je bil teroristični napad, bil je masaker.
Desetine ljudi je bilo ustreljenih poleg mene. Kri se je razlivala po tleh. Kriki moških, ki so v naročju držali trupla svojih deklet, so rezali majhno glasbeno prizorišče. Uničena prihodnost. Strta srca družin. V trenutku.
V šoku in sama sem se več kot uro pretvarjala, da sem mrtva. Med ljudmi in njihovimi ljubimi, ki so bili negibni. Zadrževala sem dih, se trudila, da se ne bi premikala, da ne bi jokala - da ne bi videli strahu, ki so ga želeli videti. Imela sem neverjetno srečo, da sem preživela. Mnogi je niso imeli. Ljudje, ki so bili tam iz istih razlogov kot jaz - imeti se lepo v petek zvečer, so nedolžni.
Čakati na trenutek, ko bi me nekdo zagledal, je bila nočna mora. Da pa sem preživela to moro, mi omogoča, da govorim o junakih. O moškem, ki me je miril in tvegal življenje, da je omilil moje ječanje. O paru, katerega zadnje besede ljubezni ohranjajo vero v dobro na svetu. O policistih, ki so uspeli rešiti na stotine ljudi. O popolnih tujcih, ki so me pobrali s ceste in tolažili 45 minut, čas, ko sem bila prepričana, da je fant, ki ga ljubim, mrtev. O ranjenem moškem, ki sem ga zamenja za Amauryja, ki me je držal in govoril, da bo vse v redu, čeprav je bil sam popolnoma prestrašen. O ženski, ki je odprla vrata preživelim, prijatelju, ki mi je ponudil zatočišče in mi šel kupiti nove obleke, da mi ni bilo treba obleči te s krvjo prepojene majice. O vseh vas, ki ste mi poslali sporočila podpore - zaradi vseh vas verjamem, da je svet lahko boljši, da se to nikoli več ne bo zgodilo.
Vendar teh 80 ljudi, ki so bili ubiti ta večer, ni imelo take sreče kot jaz. Danes se niso zbudili in vsi njihovi prijatelji in družine danes živijo v bolečini. Zelo mi je hudo. Nič ni, kar lahko olajša to bolečino. Počutim se privilegirano, da sem bila tam pri njihovih zadnjih izdihljajih. Resnično verjamem, da bomo spet skupaj. Vem, da njihove zadnje misli niso bile misli o zvereh, ki so povzročile vse to. Bile so misli o ljudeh, ki so jih ljubili.
Ko sem ležala na tleh v krvi tujcev in čakala, da krogla konča moje 22-letno življenje, sem si zamislila vsak obraz, ki me je kdaj ljubil in mi zašepetal: ljubim te, znova in znova. spomnila sem se najlepših trenutkov življenja, v želji, da tisti, ki sem jih ljubila, ne glede kaj se mi je zgodilo, še naprej verjamejo v dobro ljudi. Ne pustite tem ljudem, da zmagajo.
Sinoči so bila življenja mnogih spremenjena za vedno in postati moramo boljši ljudje. Živeti življenje, o katerem so sanjale nedolžne žrtve te tragedije, vendar sanj na žalost ne bodo mogle izpolniti. Počivajte v miru angeli, nikoli vas ne bomo pozabili."
