Voditelj, ki položaj zaseda od leta 1994, naj bi osvojil 87,6 odstotka glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Belorusi so danes izbirali med petimi kandidati, pri čemer je bila zmaga Aleksandru Lukašenku praktično zagotovljena, saj preostali po mnenju analitikov niso predstavljali prave alternative njegovim politikam.
Lukašenko je v preteklosti zatrl številne množične proteste proti njegovi vladavini. Zadnji in najhujši se je odvil po spornih predsedniških volitvah leta 2020, na katerih je po mnenju mnogih zmagala Svetlana Tihanovska. Uradnih rezultatov ni priznala večina evropskih držav, vključno s Slovenijo.
"V Belorusiji imamo trdno demokracijo," je danes po oddaji glasu dejal Lukašenko. Ob tem je poudaril, da Belorusija glede volitev ne potrebuje priznavanja iz tujine. Prav tako je zavrnil možnost pogovorov z opozicijo v tujini.
Kos in Kallas volitve označili za nelegitimne
Predsedniške volitve v Belorusiji niso ne svobodne ne poštene, sta danes v skupni izjavi povedali evropska komisarka za širitev Marta Kos in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Zaradi nenehnega zatiranja človekovih pravic je volilni proces po njunem prepričanju izgubil vsakršno legitimnost.
"Beloruski državljani si zaslužijo, da bi lahko odločali o tem, kdo bo vodil njihovo državo. Zaradi nenehnega zatiranja človekovih pravic, omejevanja politične udeležbe in dostopa do neodvisnih medijev v Belorusiji, je volilni proces izgubil vsakršno legitimnost," sta zapisali Kos in Kallas.
Spomnili sta, da je povabilo beloruskih oblasti Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) le deset dni pred volitvami temu organu onemogočilo dostop do ključnih faz volilnega procesa.
Ukrepi proti režimu
Vlado v Minsku sta pozvali, naj nemudoma izpusti vse politične zapornike, od katerih jih je več kot tisoč samovoljno pridržanih, vključno z uslužbencem delegacije EU, je sporočila evropska služba za zunanje delovanje (EEAS).
Zaradi zatiranja civilne družbe, pa tudi zaradi vpletenosti Belorusije v vojno v Ukrajini sta zagotovili, da bo EU še naprej izvajala omejevalne in ciljno usmerjene ukrepe proti režimu ter finančno podpirala civilno družbo, beloruske demokratične sile v izgnanstvu in belorusko kulturo.
"Ko bo Belorusija začela demokratično tranzicijo, je EU pripravljena podpreti stabilizacijo njenega gospodarstva in reformo institucij. [...] EU je na strani beloruskega ljudstva in ga neomajno podpira v prizadevanjih za svobodno, demokratično, suvereno in neodvisno Belorusijo," sta še dodali.
