Macron bi proti Trumpu uporabil "trgovinsko bazuko"

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu kritiziral ameriško politiko kot agresivno in menil, da želijo ZDA oslabiti Evropo ter si jo podrediti. Poudaril je, da sta Francija in Evropa zavezani nacionalni suverenosti in neodvisnosti, Združenim narodom in multilateralizmu.

V svojem nagovoru je ZDA obtožil "novega kolonializma" in dejal, da prek trgovinskih sporazumov spodkopavajo evropske izvozne interese, zahtevajo maksimalna popuščanja in "odkrito poskušajo oslabiti Evropo in si jo podrediti". Pri tem je omenil tudi "neskončno kopičenje novih carin", ki jih je označil kot nesprejemljive, še toliko bolj, ko se po njegovih besedah uporabljajo kot vzvod proti suverenosti in ozemeljski celovitosti, poročata francoska tiskovna agencija AFP in nemška dpa. Obsodil je okrepljene težnje predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije in grožnje s carinami.

Francija po Macronovih besedah skupaj z Evropo ostaja "zavezana nacionalni suverenosti in neodvisnosti, Združenim narodom in njihovi ustanovni listini". "Raje imamo spoštovanje in pravno državo kot nasilje in nasilneže," je še dejal Macron in opozoril na "premik proti svetu brez pravil in brez učinkovitega kolektivnega upravljanja". "Glede na brutalizacijo sveta morata Francija in Evropa braniti učinkovit multilateralizem, ker služi našim interesom in interesom vseh, ki se nočejo podrediti vladavini moči," je dodal.

Profimedia

"To preprosto moramo storiti"

Danska premierka Mette Frederiksen se je danes zavzela za odziv Evrope v morebitni trgovinski vojni proti ZDA. "Če bo katera koli država začela trgovinsko vojno proti nam, česar resnično ne priporočam, se bomo kot Evropa seveda morali odzvati. To preprosto moramo storiti," je Frederiksen povedala v nagovoru v danskem parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je poudarila, da Evropa in Danska nista nikoli "iskali konflikta", najhujše pa po njenih besedah morda šele prihaja.

Več evropskim državam, ki so kot prve napotile manjše število vojakov na Grenlandijo, je minuli konec tedna Trump zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile arktičnega otoka, v ponedeljek pa je dodal, da evropski voditelji po njegovem mnenju ne bodo pretirano nasprotovali ameriškemu nakupu Grenlandije.

Epa

Najosnovnejše vrednote ne morejo biti predmet pogajanj

Trump se pri težnjah po prevzemu Grenlandije sklicuje na domnevne varnostne grožnje s strani Rusije in Kitajske, pri čemer mu očitno ne zadostujejo še vedno veljavni dogovori z Dansko, s katerimi so si Američani med drugo svetovno vojno in po njej zagotovili pravico do vojaške prisotnosti na otoku.

"Lahko se pogajamo o vsem, kar je politično, vključno z varnostjo, naložbami in gospodarstvom, vendar pa se ne moremo pogajati o naših najosnovnejših vrednotah: suverenosti, identiteti naše države, naših mejah in naši demokraciji," je danes še dejala Frederiksen.

Grenlandski premier: Pripravljeni moramo biti na vse scenarije

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je povedal, da se mu vojaški napad na Grenlandijo s strani ZDA ne zdi verjeten, vendar ničesar ne gre izključiti, pri čemer se je skliceval tudi na Trumpove besede. "Zato moramo biti pripravljeni na vse možnosti, pri čemer poudarjam: Grenlandija je članica zveze Nato in če bi prišlo do eskalacije, bi to imelo posledice za ves svet," je dodal.

Profimedia

Evropski poslanci za odločnejši odziv na grožnje ZDA v zvezi z Grenlandijo

Evropski poslanci so se v današnji razpravi glede Grenlandije zavzeli za odločnejši upor Evrope proti pritiskom ZDA. Številni so obsodili ameriške oblasti ter poudarili pomen suverenosti Danske in Evrope. Številni so kritizirali ravnanje ameriškega predsednika, pri čemer so nekateri podprli tudi dialog in usklajevanje, spet drugi pa obsodili evropsko podrejanje ZDA. Več poslancev je izpostavilo tudi pomen spoštovanja mednarodnega prava, strateški pomen Arktike in potrebo po krepitvi evropskega vpliva, varnosti in obrambe - tako na skrajnem severu kot na splošno.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je poudarila, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem, ki morajo sami odločati o prihodnosti otoka. Dodala je, da "suverenost ni naprodaj", česar po njenih besedah ne morejo spremeniti grožnje s carinami ali vojaškim posredovanjem. Menila je še, da mora biti evropski odziv na grožnje ZDA umirjen in realističen, Evropska unija pa si ne želi spopadov ali prepirov, vendar bo Grenlandiji in Danski stala ob strani ter ima orodja, ki jih lahko uporabi v odzivu na pritiske ZDA.

Evropski parlament v Strasbourgu. Profimedia

"Najbližji zaveznik Evrope je Evropa sama"

Danski evroposlanec Henrik Dahl iz vrst največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) je ocenil, da pri sporu glede Grenlandije ne gre le za pritisk na majhno suvereno državo s strani svetovne velesile, temveč na sama načela sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med državami.

"Najbližji zaveznik Evrope je Evropa sama," je dejala danska evroposlanka Christel Schaldemose (S&D) in podobno kot Kallas poudarila, da Grenlandija ni naprodaj, suverenosti pa se ne da kupiti. Zavzela se je za odločnejši odziv EU na grožnje ZDA.

Vodja skrajno desne politične skupine Domoljubi za Evropo (PfE), francoski evroposlanec Jordan Bardella, pa je dejal, da pri Grenlandiji ne gre le za diplomatski zaplet, temveč preizkus moči EU in njene sposobnosti samoobrambe. Dodal je, da se Evropa ne sme ukloniti izsiljevanju.

Danski evroposlanec Anders Vistisen (PfE) je ostro napadel Trumpa, ki mu je enako kot v svojem nagovoru v parlamentu pred letom dni namenil sočno kletvico.

"Roke stran od Grenlandije," pa je Trumpu sporočil danski evroposlanec Villy Soevndal (Zeleni) ter pozval ameriški kongres in prebivalce ZDA, naj jasno in glasno izrazijo svoje nestrinjanje s predsednikovimi politikami.

Nekateri naklonjeni t. i. trgovinski bazuki

Več poslancev je v razpravi poudarilo, da je EU gospodarska velesila, ki se lahko upre ZDA, če uporabi moč svojega trga in regulacij. Nekateri so se zavzeli tudi za uporabo instrumenta za zaščito pred gospodarsko prisilo (ACI) oziroma t. i trgovinske bazuke. Gre za mehanizem, ki uniji omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam.

Za sprožitev omenjenega instrumenta se je danes še enkrat zavzel tudi francoski predsednik Macron.

Lavrov zavrnil Trumpovo trditev, da Rusija predstavlja grožnjo Grenlandiji

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes v Moskvi zavrnil trditev ameriškega predsednika, da Rusija predstavlja varnostno grožnjo Grenlandiji, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob tem pa je dodal, da Grenlandija ni naravni del Danske, temveč je kolonialna pridobitev.

Lavrov je na tradicionalni novinarski konferenci ob začetku leta izrazil prepričanje, da uradniki v Washingtonu vedo, da Rusija ne načrtuje prevzema Grenlandije. Ob tem je zagotovil, da Moskva kljub temu spremlja razvoj dogodkov, povezanih s Trumpovim prizadevanjem za prevzem nadzora nad Grenlandijo. "To je nedvomno resna geopolitična situacija," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ocenil Lavrov.

Sergej Lavrov. Profimedia

Grenlandija za ZDA to, kar je Krim za Rusijo

Ruski zunanji minister je potegnil vzporednice med Trumpovimi ambicijami po priključitvi Grenlandije zaradi nacionalne varnosti z rusko aneksijo polotoka Krim leta 2014. Po poročanju dpa je dejal, da je bil Krim prav toliko pomemben za rusko varnost, kot je Grenlandija pomembna za varnost ZDA. Mednarodna skupnost sicer ruske priključitve polotoka Krim ne priznava.

Lavrov pa je podvomil v zgodovinske vezi med Dansko in Grenlandijo, ki je avtonomno dansko ozemlje. "Grenlandija ni naravni del Danske, je kolonialna pridobitev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Lavrov.

Moskvo zanima sodelovanje s sosednjimi državami na Arktiki, je še povedal ruski zunanji minister. Območje Arktike je sicer privlačno zaradi tamkajšnjega bogastva naravnih virov.

dezurni@styria-media.si