Pogajanja so se končala, ko je predsedujoča konferenci južnoafriška zunanja ministrica Maite Nkoana Mashabane dala ultimat EU in Indiji, da v 10 minutah zgladita spor. Največji kamen spotike na podnebni konferenci je namreč predstavljal spor, v katerem so Indija, Kitajska in ZDA zavzele skupno stališče, medtem ko so ostale države zavzele nasprotno stališče. Indija in Kitajska sta zahtevali, da razvite države, ki so v preteklosti najbolj onesnaževale okolje, naredijo več kot države v razvoju.
Po 50 minutah sta evropska komisarka za okolje Connie Hedegaard in indijska kolegica Jayanthi Natarajan vendarle dosegli dogovor. Mashabanejeva je dejala, da dogovor ni popoln, vendar pa popolnost ne sme postati ovira dobremu. Končni dogovor so sprejele tudi ZDA, vendar pa bodo z njegovim potrjevanjem zagotovo težave v ameriškem kongresu.
Enak režim za vse države
Delegati iz 194 držav so tako po 14 dneh pogajanj, kar je več, kot so načrtovali, vendarle dosegli načelni dogovor o kompleksnem programu, ki bo začrtal novo smer boja proti segrevanju ozračja v naslednjih desetletjih.
V dogovoru je zapisano, da se bodo začela pogajanja o novem sporazumu o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, ki se bodo končala do leta 2015. Sporazum naj bi začeli uresničevati leta 2020, uvedel pa bo za vse države enak pravni režim glede uresničevanja zavez.
Ustanovili bodo telesa, ki bodo zbirala in delila milijarde dolarjev na leto za pomoč nerazvitim državam za boj proti podnebnim spremembam. Izrisali so pravila za nadzor potrjevanja zmanjševanja izpustov, za zaščito gozdov, prenos čistih tehnologij državam v razvoju in druga tehnična vprašanja.
Podaljšali kjotski protokol
Dogovorili naj bi se tudi glede podaljšanja veljavnosti zavez iz kjotskega protokola o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki je pravno zavezujoč le za razvite države in velja do konca leta 2012. EU naj bi pristala v to, da se začne drugo obdobje zavez, ki bo veljalo do konca leta 2017. Poleg sicer niso ZDA, odstopile pa so tudi Rusija, Kanada in Japonska.
Dogovor le "iluzija ambicij" brez pravih ciljev
Nevladne organizacije niso enotnega mnenja o izidu podnebne konference. Greenpeace opozarja, da "zaključek konference v Durbanu daje nedvoumen vtis, da so naše vlade v zadnjih dveh tednih raje poslušale ogljično intenzivne korporacije, kot pa da bi poslušale ljudi, ki želijo prekinitev naše odvisnosti od fosilnih goriv ter takojšnje ukrepanje proti podnebnim spremembam."
Organizacija Friends of the Earth ne vidi resničnega napredka v boju proti podnebnim spremembam. Razvite države so se po njihovem mnenju trudile razrahljati prejšnje dogovore in prenesti breme na revnejše države, kot sta Indija in Kitajska. Dogovor v Durbanu je le "iluzija ambicij" brez pravih ciljev in časovnih opredelitev, so sporočili iz organizacije.
Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) opozarja, da je bil dogovor sklenjen skrajni čas in da kaže na pripravljenost vlad soočiti se z vzroki za podnebne spremembe. Medtem pa organizacija Climate Analytics navaja opozorila znanstvenikov, da je svet še vedno na poti segrevanja ozračja za več kot tri stopinje Celzija in da je dogovor zamaknil odločitve glede zmanjšanja izpustov.
