Namen njenega obiska so bila predhodna posvetovanja o ključnih temah evropske politike do podnebnih sprememb v letu 2011. Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard je izpostavila, da bomo ob pametni podnebni politiki izbrali orodja, cilje, ki bodo hkrati vzpostavili energijsko varnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta.
Težave Slovenije pri zmanjševanju emisij
Slovenija po besedah Roka Žarnića teži k temu, da bi se pridružili ideji o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 20 do 30 odstotkov do leta 2020. "Vendar smo danes razložili, kakšne težave pričakujemo na tej poti in kje so naši problemi," je dodal.
Po ministrovih besedah pa naj bi EU in Slovenija razmišljali v podobni smeri.
Med drugim so se pogovarjali tudi o skupni mednarodni aktivnosti in glede na izkušnje iz Cancuna ugotovili, da Evropa in njene ideje postajajo ideje sveta.
Slovenija pomembna pri gradnji mostov
Hedegaardova pa je prepričana, da razgovori o ambicijah boja proti podnebnim spremembam niso le razgovori med starimi in novimi članicami EU, temveč je slika kompleksnejša, in Slovenija po njenem mnenju pri tem igra pomembno vlogo graditelja mostov. "Razmišljamo zelo vzporedno, oboji si želimo biti ambiciozni, obenem pa smo zaskrbljeni, kako priti na pravo pot, da bomo prešli v nizkoogljično družbo na stroškovno učinkovit način," je izpostavila komisarka.
EU želi na prihodnji konferenci doseči zavezujoč podnebni dogovor v Južnoafriški republiki in bo po njenih besedah naredila "vse, kar bo mogla, da pospeši ta proces". "Svet potrebuje podnebni dogovor," je še dodala komisarka.
Leta 2009 je začel veljati sveženj zakonodajnih rešitev v okviru tako imenovanega podnebno-energetskega paketa EU, ki je opredelil zavezo EU, da bo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 20 odstotkov glede na leto 1990, obnovljivi viri energije pa bodo do leta 2020 dosegli 20-odstotni delež v končni rabi energije.
Slovenija se je v sklopu teh dveh ciljev zavezala k doseganju 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, 21-odstotnemu zmanjšanju izpustov v sektorjih, ki trgujejo z izpusti, ter štiriodstotnemu povečanju izpustov v tako imenovanih netrgovalnih sektorjih (promet, kmetijstvo, del industrije ...).
Evropski svet se je zavezal k zmanjšanju izpustov za 80–95 odstotkov do leta 2050 glede na leto 1990. K temu cilju je dodano tudi pričakovanje, da bi leta 2050 izpusti na prebivalca razvitih držav morali znašati okoli dve toni.
