"Sedli smo k večerji, ko je zazvonil telefon. Klicala je hči, ki je bila skupaj s svojim bratom na Utoyi. Rekla je, da je prišlo do streljanja in da je zavladala panika," je za časnik Fremover povedal Geir Johnsen.
Ko je iz hčerkinega pripovedovanja razbral resnost situacije, je poklical policijo. Prvi poskusi so se končali neuspešno, saj ni dobil zveze. Po štirih minutah nenehnega klicanja se je na drugi strani vendarle nekdo oglasil.
Ko je povedal, kar mu je sporočila hči, so mu odvrnili, da bi otroci sami poklicali, če bi temu bilo tako. Kljub zagotavljanju, da se na otoku dogaja nekaj strašnega, in prošnjam, naj ga jemljejo resno, so na drugi strani ostali neomajni. "Otroci morajo sami poklicati," se je slišalo iz slušalke.
Pogovor z operativno-komunikacijskim centrom je trajal približno dve do tri minute in vseskozi je Johnsen imel občutek, da mu ne verjamejo. Z živci je bil na koncu. "Mislim, da sem rekel, nekaj takega kot 'niste v nič kaj veliko pomoč, pra**** stara', na kar mi je odvrnila, naj je ne kličem pra****," je še povedal Johnsen.
Na podoben odziv je naletel tudi Freddy Lie, oče dveh deklet, ki sta bili na Utoyi. Policija mu je po klicu zagotovila, da "se samo v Oslu nekaj dogaja". Na dogajanje sta ga opozorili hčerki. Ena od njiju je v streljanju umrla, medtem ko je bila druga ranjena.
Policija omenjenih navedb sicer ni potrdila, so pa dejali, da, "če je temu tako, se opisano ne bi smelo zgoditi".
