Posodobili so rdeči seznam!

"Posodobitev seznama izpostavlja vse večji vpliv človeške dejavnosti na naravo in podnebje ter uničujoče posledice," je pred novinarji na svetovnem kongresu o varstvu narave v Abu Dabiju v petek poudarila generalna direktorica Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) Grethel Aguilar.

Pri tem v IUCN še posebej opozarjajo na posledice globalnega segrevanja za tjulnje, ki živijo v hladnih delih sveta. Med tveganji za njihovo ogroženost izpostavljajo morski promet, lov, rudarstvo, pridobivanje nafte in industrijski ribolov. Ob tem so status kapučastega tjulnja spremenili iz ranljivega v ogroženega, med ogrožene vrste sta po novem razvrščena tudi brkati in grenlandski tjulenj.

"Globalno segrevanje na območju Arktike poteka štirikrat hitreje kot v drugih regijah, kar drastično zmanjšuje obseg in trajanje morskega ledu. Od ledu odvisni tjulnji so ključni vir hrane za druge živali, imajo tudi osrednjo vlogo v prehranjevalni mreži, saj uživajo ribe in nevretenčarje ter reciklirajo hranila. So ena od ključnih vrst v njihovem ekosistemu," so vlogo tjulnjev pojasnili pri IUCN.

Profimedias

Zmanjšuje se populacija 61 odstotkov vrst ptic

Ptice pa so po opozorilih organizacije vse bolj ogrožene zaradi izgube habitata in širjenja kmetijstva. V okviru devetletnega raziskovanja je več tisoč strokovnjakov prišlo do zaključka, da se na globalni ravni zmanjšuje populacija 61 odstotkov vrst ptic, medtem ko je bilo leta 2016 takšnih vrst 44 odstotkov.

Po preučitvi stanja na tisoče vrst po vsem svetu so ugotovili, da je 1256 oziroma 11,5 odstotka od skupno 11.185 vrst ptic ocenjenih kot ogroženih.

S seznama ogroženih vrst pa so pri IUCN umaknili zeleno morsko želvo. Med razlogi za to so izpostavili desetletja vztrajnih prizadevanj za njeno ohranitev, zaradi katerih se je njena populacija od 70. let prejšnjega stoletja okrepila za 28 odstotkov.

Na seznamu skoraj 100 dodatnih vrst divjih čebel

Po podatkih IUCN je vse bolj ogroženo tudi preživetje evropskih divjih opraševalcev. Na posodobljeni seznam ogroženih vrst so uvrstili skoraj 100 dodatnih vrst divjih čebel v Evropi. Medtem ko je leta 2014 izumrtje grozilo 77 vrstam, je takšnemu stanju po najnovejših podatkih izpostavljenih vsaj 172 od skupno 1928 ocenjenih vrst divjih čebel.

Profimedia

"Populacije divjih čebel drastično upadajo in jih ni mogoče enostavno nadomestiti. Če divje čebele izginejo, bi lahko bile ogrožene tudi številne divje rastline, pri čemer so cvetlični travniki in različne vrste orhidej le nekateri primeri," je rezultate komentiral Denis Michez z Univerze v Monsu, ki je vodil raziskavo o divjih čebelah.

Ocena IUCN je med drugim pokazala tudi na povečanje ogroženih evropskih vrst metuljev v zadnjem desetletju za 76 odstotkov. Več kot 40 odstotkov vrst metuljev, ki so edinstvenega pomena za celino in jih ne najdemo nikjer drugje na svetu, je bilo uvrščenih med ogrožene ali se temu približujejo. Ena od vrst, in sicer madeirski veliki beli metulj, pa je izumrla.

Po pojasnilih IUCN glavno grožnjo evropskih divjim čebelam in metuljem predstavlja izguba habitatov, kmetijstvo in gozdarstvo pa škodujeta pokrajinam, ki so ključne za preživetje opraševalcev, kot so denimo s cvetočimi rastlinami bogati travniki.

dezurni@styria-media.si