Nemčija načrtuje temeljito prenovo svoje zunanje obveščevalne službe BND, ki bi po novem lahko dobila bistveno širša pooblastila – tudi za izvajanje sabotaž in kibernetskih napadov, poroča Deutsche Welle. Osnutek novega zakona, ki so ga pridobili nemški preiskovalni novinarji, nakazuje, da bi BND v prihodnje lahko delovala precej bolj "v slogu Jamesa Bonda".
Širitev pooblastil po letih razprav
Vlada želi po večletnih razpravah BND zagotoviti nov pravni okvir, ki bi službi omogočil ne le zbiranje in analiziranje informacij, temveč tudi operativno delovanje. To pomeni, da bi lahko agenti izvajali aktivne ukrepe za zaščito Zvezne republike Nemčije – od sabotaž proti sovražnim oboroženim silam do kibernetskih operacij za oslabitev napadalčevih zmogljivosti.
Kanclerjev načrt predvideva, da bi BND takšne ukrepe lahko izvajala v posebnih varnostnih razmerah, ki bi jih razglasil Svet za nacionalno varnost. Gre za t. i. "obveščevalne izredne razmere s "sistemsko grožnjo". Aktivacija teh pooblastil bi zahtevala tudi potrditev parlamentarnega nadzornega odbora z dvotretjinsko večino.
Med predlaganimi novostmi so:
Aktivno odzivanje na kibernetske napade, vključno s preusmerjanjem podatkovnih tokov in napadi na tujo IT-infrastrukturo, uporaba sredstev za nevtralizacijo sumljivih dronov nad objekti BND, dostop do podatkov o vozilih, kot so lokacija in prevožene poti ter uporaba programske opreme za prepoznavanje obrazov.
Tajni vstopi, vohunska programska oprema in delovanje informatorjev
BND bi lahko dobila tudi dovoljenje za tajne vstopne operacije v domove, kadar bi bilo to potrebno za namestitev vohunske programske opreme na računalnike ciljnih oseb. Agenti bi lahko nameščali nadzorno tehnologijo tudi na sovražne naprave ali orožne sisteme, denimo na raketno tehnologijo, ki jo uporablja Iran.
Osnutek predvideva tudi širša pooblastila za informatorje. Ti bi lahko v tujini izvedli določena kazniva dejanja, če bi bilo to nujno za njihovo delo. V skrajnem primeru bi lahko vohun, ki deluje za BND, vlomil v vozilo na tujem ozemlju, da bi pridobil dokumente. Kot informatorje bi lahko rekrutirali tudi osebe, stare 16 let ali več.
Daljše shranjevanje podatkov in uporaba umetne inteligence
Predlog zakona predvideva tudi razširitev pooblastil na področju shranjevanja podatkov. Rok hrambe bi se podaljšal z desetih na petnajst let, kar naj bi olajšalo prepoznavanje tujih agentov, ki po letih ponovno uporabijo stare lažne identitete.
Nekateri podatki o mladoletnikih se ne bi več samodejno brisali. Kot primer navajajo fotografije otrok, ki se pojavijo v preiskavah ruskih oligarhov ali terorističnih mrež – trenutno jih morajo zaradi zakonodaje takoj izbrisati, kar otežuje nadaljnje preiskave.
BND bi v prihodnje smela analizirati velike količine podatkov tudi s pomočjo umetne inteligence, kar naj bi pospešilo odkrivanje groženj in izboljšalo učinkovitost obveščevalnega dela.
dezurni@styria-media.si
Nič novega. To delajo take službe že stoletja. Kdor se temu čudi, je ravnokar prišel iz druge galaksije, ali pa ima nezaznaven IQ.