Zračni napadi so se 19. marca začeli na podlagi resolucije Združenih narodov, sprejete 18. marca letos. Ta je dovolila vzpostavitev območja prepovedi poletov nad Libijo in koalicijo mednarodnih sil pooblastila, da stori, kar je potrebno za končanje nasilja nad civilisti.
Pa je to še vedno cilj vojaških napadov? "Nato ne bi smel vezati svojega mandata na odhod Gadafija, ampak na stopnjo nasilja proti civilistom, kot to določa resolucija OZN," poudarja obramboslovec Iztok Prezelj. Dodaja: "Če Gadafi na kakršenkoli način preneha uporabljati nasilje proti civilistom, je misija zveze Nato končana."
Članice zveze Nato so pred časom javno priznale, da upornikom proti režimu polkovnika Gadafija dostavljajo orožje. To so po besedah Prezlja utemeljevale s humanitarnimi razlogi. "Po mojem mnenju je to vendarle kršitev resolucij OZN, ki oboroževanje prepovedujejo. Tu se je Zahod ujel v lastno zanko političnega interesa po odhodu Gadafija in nepristranskega humanitarnega delovanja," opozarja.
Spremembe na terenu le majhne strateške vrednosti
"Na makroravni so se razmere ustalile: ni bistvenih premikov. Vendar pa je veliko dejavnosti, ki povzročajo številne majhne spremembe na terenu, katerih strateške vrednosti ni ali pa jo je težko določiti," meni Prezelj.
Se je po štirih mesecih pokazalo, da je za končanje spopadov potrebno kopensko posredovanje? "Kopenska invazija bi pripeljala do novega problema v stilu iraških in afganistanskih izkušenj," poudarja Prezelj.
Meni, da bo morebitnemu padcu polkovnika Gadafija sledila kombinacija nereda, demokratizacije, tranzicije in novega, mirovniškega angažmaja mednarodne skupnosti. "Vse skupaj bo nekako podobno stanju v Afganistanu ali pa v BiH po zaključku ofenzivnega vojaškega delovanja. V tej situaciji bo Zahod podpiral prozahodne politične silnice, ohranjal pa bo tudi stik in komunikacijo z zmernimi islamskimi krogi," meni Prezelj.
Možen teroristični napad pred padcem režima
Prezelj ne dvomi, da je Gadafijev režim takšnih dejanj sposoben, da pa ostaja vprašanje, kaj bi mu prinesla.
"Gadafi se zaveda, da bi s tem povzročil velik gnev mednarodne skupnosti, zato za zdaj verjetno raje računa, da bodo drugi politični in varnostni problemi prevzeli pozornost politikov," poudarja Prezelj in dodaja, da vendarle "obstaja nevarnost, da bi njegov režim izvedel večji teroristični napad tik pred njegovim padcem".
ja zdaj smo že agresorji...kako se to hitro nadaljuje,prvo nezakonit posel patrija,nato hitro privatiziranje države...danes pa že agresorji,mi pa nimamo za kruh
S tem nagnusnim dejanjem se je ta trenutek končala moja podpora vladi Boruta Pahorja.Pahor, sram naj te bo! In sram je tudi mene, ki sem te podpiral!