Medtem ko proevropski del Ukrajine s strahom spremlja dogajanje na Krimu, protestniki danes v Harkovu, Donecku in nekaterih drugih mestih na vzhodu Ukrajine izkazujejo svojo podporo referendumu na Krimu. Proruski protesti se po velikosti še zdaleč ne morejo primerjati s proevropskimi protesti v državi.
V Harkovu je na Trgu svobode pod Leninovim kipom kljub začasni prepovedi javnega zbiranja več kot tisoč protestnikov vzklikalo: "Krim, Harkov, Rusija!" in izražalo željo po referendumu tudi na vzhodnem delu Ukrajine. Lokalne oblasti so zbiranje prepovedale, potem ko sta v spopadih umrla dva človeka, eden od njiju je bil po navedbah ukrajinskih oblasti ruski državljan.
Nasprotovanje Zahodu, EU in Natu
"Oba stara očeta sta umrla v vojni za nas; prvi pri Stalingradu, drugi v bližini Moskve – da bi bili Rusi in Ukrajinci bratje," je na robu solz razlagala 50-letna Jelena Bliznjuk. Boji se Kijeva, Zahoda in Evropske unije. Neprestano je izpostavljala, da med obema nacijama obstaja zelo tesna vez in da so Rusi bratje ukrajinskega naroda, proti katerim se ne bodo borili. Predsednik Ruske federacije je po njenem mnenju edini, na katerega se lahko Rusi v Ukrajini v tem trenutku zanesejo. Tudi v okupaciji Krima vidi altruizem in dobronamernost: "To ni okupacija, Rusija je garancija za našo varnost in obrambo."
Bliznjukova je na Trg svobode po končani nedeljski maši prišla skupaj s Tatjano Luganskajo. "Če bom lahko izbirala, bi ostala v Ukrajini, ljubim jo. Nočem, da razpade," je razlagala 31-letnica. Meni, da so Rusi zaradi menjave oblasti v Kijevu ogroženi in ne želi, da se v Ukrajini ponovi jugoslovanski scenarij.
Med protestniki je bilo veliko nostalgikov po Sovjetski zvezi, ki trdijo, da so takrat živeli bolje, in si želijo boljših razmer, ki bi jim jih lahko nudila tudi Rusija. Vendar je večina protestnikov povedala, da si želi ostati v Ukrajini, ki pa bo močneje povezana z Rusijo. Študentka Svetlana Polšijuk je dejala, da si znotraj Ukrajine želi konfederacije, saj jo skrbi, da bo nova vlada zatrla ruski jezik in rusko manjšino, ki v Harkovu predstavlja okoli 30 odstotkov prebivalcev: "Nova vlada in protestniki na Majdanu so fašisti, saj vzklikajo gesla, kot je 'Smrt Rusom!'" Tudi upokojenka Olga Molčanova novega parlamenta ne podpira, vendar tudi prejšnjega ni: "Tudi z Janukovičem nisem bila zadovoljna, vendar takrat vsaj ni bilo fašistov."
Ruski plačanci
Irina Aleksandra je na trgu angažirano nagovarjala ljudi. Okrog vratu je imela obešen napis "Dragi gospod Janukovič, prosim, da se nemudoma vrnete v Ukrajino in zaprete bando (euromajdanovce, op. a.)." Ni bila edina, ki je z naučenimi slogani in argumenti agitirala proti revoluciji in začasni vladi. Po nekaterih informacijah naj bi nekateri prorusko usmerjeni protestniki za svojo aktivno držo na protestih dobili okoli 300 hrivinj (20 evrov na dan), v primeru nasilnih spopadov pa do 500 hrivinj.
Ruska propaganda, zgodovina in neizobraženost
Po mnenju Vadima Tome, podjetnika iz Harkova, je odpor do sprememb in Zahoda posledica zgodovinske neizobraženosti in ruske propagande. "V 80. letih sovjetskega sistema so se odvadili, kako spreminjati stvari, poleg tega pa se sprememb tudi bojijo," meni Toma. Množične medije obvladuje kriminalna združba, ki je tesno povezana z županom Henadijem Kernesom.
to ti misliš
vsak po sebi sodi
Budale ruske.