Slovenija bo še pomagala Grčiji

Premier Borut Pahor je med izrednim vrhom evroskupine finančnemu ministru Francu Križaniču naročil, naj še enkrat preračuna vse proračunske izdatke v luči cilja, da javnofinančni primanjkljaj do leta 2013 pade pod tri odstotke BDP.

Kot je povedal v izjavi za TV Slovenija, so tako do naslednjega tedna možni dodatni popravki rebalansa. Slovenija po njegovih besedah ni predmet pogovorov na vrhu, čeprav se je cena njenega zadolževanja po padcu pokojninske reforme na referendumu nekoliko zvišala. Z napovedjo rebalansa je Slovenija po Pahorjevih besedah trge umirila in se vrnila na varno stran območja evra.

Ponovil je tudi, da se Slovenija pridružuje tistim državam, ki v pomoči Grčiji vidijo tudi pomoč samim sebi.

Grčiji podaljšanje ročnosti posojil

Vrh evroskupine se je dogovoril za podaljšanje ročnosti posojil za Grčijo iz začasnega kriznega mehanizma s sedem let in pol na najmanj 15 let in za znižanje obrestnih mer za posojila s 4,5 odstotka na 3,5 odstotka. Enaki pogoji za posojila naj bi veljali tudi za Irsko in Portugalsko.

Grčija bo iz začasnega mehanizma za stabilnost evra tako dobila okoli 109 milijard evrov sredstev EU in IMF, zasebni upniki Grčije pa bodo do leta 2020 za reševanje grških dolžniških težav prostovoljno prispevali 135 milijard evrov.

Glavno odprto vprašanje pri dogovarjanju o drugem svežnju pomoči Grčiji je sicer vloga zasebnega sektorja. Dogovora o davku za banke, ki se je omenjal kot možen kompromis, ne bo. A ukrepe, ki so predvideni, bodo finančni trgi verjetno označili za selektivni bankrot.

V izjavi, ki so jo sprejeli voditelji, sicer v povezavi s tem piše, da je "Grčija v območju evra v edinstveno težkem položaju, ki zahteva izjemno rešitev". "Finančni sektor je nakazal pripravljenost, da prostovoljno podpre Grčijo na podlagi več možnosti," je navedeno v osnutku. Ta del izjave je sicer še najbolj nedorečen.

"Evropski Marshallov načrt"

Voditelji evroskupine so se  tudi dogovorili, da je treba zmanjšati odvisnost evropskih držav od ocen bonitetnih agencij. Vse tri vodilne bonitetne hiše - Moody's, Standard & Poor's in Fitch - imajo sedež v ZDA.

Poleg tega so se se voditelji dogovorili za "evropski Marshallov načrt" za Grčijo. Pozvali so k "celostni strategiji za rast in investicije v Grčiji" ter k preusmeritvi sredstev iz strukturnih skladov za projekte za krepitev rasti in konkurenčnosti, še izhaja iz osnutka izjave.

Vsi ti ukrepi so del drugega svežnja pomoči za Grčijo in prizadevanj za preprečitev širjenja dolžniške krize na druge države v območju evra, predvsem veliki gospodarstvi Italijo in Španijo pa tudi Belgijo in Ciper.

Pozitivni odzivi borz

Pomembnejše borze po Evropi so na novice z vrha evroskupine odgovorile z občutno rastjo. Optimistično je tudi trgovanje na newyorški borzi. Nafta se je podražila, okrepil pa se je tudi tečaj evra, ki je začasno že presegel 1,44 dolarja.