Slovenija edina nasprotuje sankcijam?

Zunanje ministrstvo v Ljubljani je v zvezi s poročanjem o nasprotovanju sankcijam proti Belorusiji v sporočilu za javnost poudarilo, "da Slovenija ves čas podpira omejevalne ukrepe, ki jih EU izvaja proti Belorusiji, in so namenjeni proti tistim dejanjem beloruskih oblasti, ki kršijo človekove pravice, onemogočajo razvoj demokracije in delovanje civilne družbe".

Dodajajo še, da Slovenija ne nasprotuje predlaganim dodatnim ukrepom, predlaga pa, da zunanji ministri glede seznama vseh oseb, ki naj bi bile vpletene v kršenje človekovih pravic v Belorusiji, opravijo dodatno razpravo.

Iz Bruslja vesti o slovenskem branjenju beloruskega poslovneža

EU naj bi na seznam "nezaželenih oseb" uvrstila še okoli 30 posameznikov iz Belorusije, med njimi tudi poslovneža Jurija Čiža, čemur naj bi po navedbah diplomatskih virov nasprotovala Slovenija.

Večina držav članic unije podpira predlog za prepoved potovanj in zamrznitev premoženja okoli 30 posameznikom iz Belorusije zaradi kršitev človekovih pravic pod režimom dolgoletnega predsednika Aleksandra Lukašenka, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kot je pojasnil direktor za vzhodno Evropo, južni Kavkaz in srednjo Azijo v direktoratu za zunanje odnose pri Evropski komisiji Gunnar Wiegand, obstaja soglasje glede sankcij proti beloruskim uradnikom, zataknilo pa se je pri poslovnežih, ki podpirajo režim. Ena od spornih oseb, ki naj bi jih uvrstili na seznam, je oligarh Jurij Čiž, čemur naj bi nasprotovala Slovenija.

Pogajanja še potekajo

Tiskovni predstavnik stalnega predstavništva Slovenije pri EU Uroš Mahkovec je za spletni bilten EUobserver zanikal, da je Slovenija vložila veto na predlog in da so tudi druge države izrazile pomisleke glede sankcij. "Nobenega veta ni, pogajanja še vedno potekajo. V tem trenutku ne moremo komentirati, odločitev bo sprejeta v ponedeljek na srečanju zunanjih ministrov," je dejal.

Na črnem seznamu EU je trenutno 210 oseb iz Belorusije, med njimi tudi Lukašenko. Poleg tega je unija zamrznila sredstva nekaterih beloruskih podjetij.

Interes slovenskega podjetja Riko?

Oseminštiridesetletni lastnik nogometnega kluba Dinamo Minsk Jurij Čiž je tesen prijatelj beloruskega predsednika Lukašenka. Njegova družba Triple se ukvarja z gradbeništvom, restavracijami, trgovskimi centri, turizmom, logistiko in naftnimi derivati. Ima tudi tesne poslovne stike z Latvijo, Litvo, Nemčijo, Nizozemsko in Poljsko.

Z družbo Triple je povezano tudi slovensko podjetje Riko, ki je ta teden sporočilo, da bo v središču beloruske prestolnice Minsk gradilo kompleks, v okviru katerega bo hotel Kempinski s petimi zvezdicami, 81 stanovanjskih enot ter poslovni prostori. Izgradnja hotela Kempinski je vredna 57 milijonov evrov, vrednost celotnega kompleksa pa znaša več kot sto milijonov evrov.

"Lukašenko Škrabca osebno pozna"

V eni najbolj vplivnih beloruskih civilno-družbenih skupin Listina 97 so na svoji spletni strani (http://charter97.org) opozorili na sporočilo Rikar, da bo večino denarja - 50 milijonov evrov - za ta projekt zagotovilo podjetje Elite Estate, ki ga nadzira Čiž. Dejansko pa naj bi šlo za denar Lukašenkove "družine".

Beloruska skupina opozarja tudi na povezave med Lukašenkom ter lastnikom in direktorjem Rika Janezom Škrabcem. Lukašenko Škrabca osebno pozna, leta 2004 pa je na njegovo vabilo obiskal enega od slovenskih smučišč, navajajo v skupini.

Belorusija skupaj z Rusijo zavrača sankcije

Na pogajanja o novih sankcijah proti Belorusiji sta se v skupni izjavi odzvala predsednika Rusije Dmitrij Medvedjev in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Poudarila sta, da so pritiski na Minsk z uporabo gospodarskih sankcij v mednarodnih odnosih nedopustni, njuno izjavo povzema beloruska tiskovna agencija Belta.

S tem se po njunem mnenju ustvarjajo umetne ovire pri trgovanju, neupravičene prepreke za sodelovanje med gospodarstvi in ogroža gospodarsko varnost posameznih držav. Med drugim sta zapisala, da bi to imelo negativne učinke predvsem na navadne ljudi, med drugim navaja Belta.

Predsednika v svoji izjavi še izražata prepričanje, da se mednarodni nesporazumi lahko odpravijo le z dialogom, ki naj temelji na enakopravnosti in spoštovanju.