Od smrti markantnega predsednika Venezuele Huga Cháveza je minilo komaj leto, njegov naslednik Nicolás Maduro pa je že na hudi preizkušnji, saj opozicijski protestniki zahtevajo njegov odhod, kar so pripravljeni plačati tudi s krvjo.
V večjih mestih so tako v ponedeljek postavili nove barikade in zažigali gume, s tem pa še okrepili pritisk na predsednika Maduro. V San Cristobalu v bližini kolumbijske meje, kjer so protesti prvič izbruhnili, je policija demonstrante razgnala s solzivcem.
Protesti so znova terjali smrtne žrtve. Neki študent je na primer umrl po padcu s strehe, na katero se je zatekel pred policijo, ki je razganjala množico. Skupno je smrtnih žrtev 14, okoli 150 ljudi je bilo ranjenih. 45 protestnikov je še za rešetkami.
Maduro vzroke vidi zunaj meja
Maduro vztraja, da so protesti del zarote ZDA in poskus državnega udara, s katerim želijo zrušiti njegovo demokratično vladavino. Protestniki na drugi strani opozarjajo na slab gospodarski položaj države, korupcijo, pomanjkanje osnovnih dobrin in razmah kriminala.
V soboto se je množičnih demonstracij, ki jih je sklical opozicijski voditelj Henrique Capriles, udeležilo okoli 50.000 ljudi. Po poročanju medijev je Capriles protestnike v ponedeljek pozval, naj od državnega vrha še naprej zahtevajo spremembe. Madura je to označil za "napako v zgodovini države".
Venezuelski predsednik je sicer za sredo sklical "nacionalno mirovno konferenco", na kateri naj bi sodelovale "vse družbene, politične, sindikalne in verske skupine". Napovedal je tudi, da bo narodno skupščino prosil, naj oblikuje komisijo resnice, ki naj bi preverila ozadje protestov.
Maduro sicer v svojem vztrajanju ni sam. V nedeljo so mu s shodom v Caracasu podporo med drugim izrekli upokojenci, v ponedeljek pa celo člani več motorističnih klubov.
