Nazadovanje je po ocenah agencije posledica avtoritarnih režimov in nemirov v demokratičnih državah, kakršna je Mehika. Slovenija je tudi lani sodila v skupino svobodnih držav.
Poročilo za leto 2010 zajema 194 držav. V kategorijo svobodnih se jih je uvrstilo 87, kar je dve manj kot leta 2009. Znatno nazadovanje so zabeležili v 25 državah, medtem ko jih je enajst precej napredovalo.
Slovenijo zaznamovale lastniške razmere
Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž je v izjavi poudaril, da so slovenske medije zadnje leto zaznamovale še vedno nedorečene lastniške razmere v ključnih medijskih hišah, zlasti v Delu in Večeru. Društvo zato lastnike medijev poziva, naj se zavedajo posebnega pomena teh podjetij za normalen razvoj družbe in naj prepoznajo dolgoročen pomen, ki ga imajo mediji za družbo.
Ministrstvo za kulturo je letos predstavilo osnutek zakona o medijih, ki nedvomno dviguje stopnjo avtonomije tako medijev kot novinarjev, a gre še vedno za osnutek. Zato društvo poziva ministrstvo in vlado, naj zakon posredujeta v državni zbor po hitrem postopku, saj sedanji po Repovževi oceni omogoča "močne zlorabe pri pravici do popravka, poleg tega pa je na pomembnih področjih izrazito pomanjkljiv".
Premalo politične raznolikosti
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar pa je ob tretjem maju med drugim zapisal, da ZNP od ustanovitve opozarja na pomanjkanje politične raznolikosti medijev. "Večina slovenskih časopisov je idejno bližja levosredinskim strankam in ni naklonjena desnosredinskim, zato jih ne moremo opredeljevati kot nevtralne. Nevtralnih medijev ni, so samo opredeljeni," ugotavlja Kršinar.
Sicer pa je ZNP po njegovih navedbah v preteklem letu opozarjalo tudi na politične pritiske na novinarje, pri čemer med primeri navaja tudi težave, ki so jih imeli nekateri mediji v času afere bulmastifi. Omenili so napovedi političnih čistk na nacionalni TV, na katere je opozoril poslanec Andrej Magajna, ter poskuse političnega zasliševanja novinarjev, ki naj bi domnevno sodelovali s tako imenovanimi brezplačnimi časopisi.
Lani ubita 102 novinarja
Lani sta bila po podatkih Mednarodnega inštituta za tisk (Ipi) po vsem svetu ubita 102 novinarja, osem manj kot leto poprej. Kljub temu pa je podatek "na neki način slabši, saj ni moč nobene večje številke povezati z večjo vojno ali enim samim incidentom, ki bi terjal več žrtev", je še opozoril Ipi.
Največ smrti, 177, so v zadnjih desetih letih zabeležili v Iraku, 96 na Filipinih in 50 v Kolumbiji.
Najnevarnejše območje za novinarje je Azija, kjer je bilo lani ubitih 40 novinarjev. Sledi ji Latinska Amerika, kjer jih je umrlo 32. Največ novinarjev je umrlo v Pakistanu, 16, sledita mu Mehika z 12 in Honduras z 10 novinarji.
V podsaharski Afriki je življenje izgubilo 15 novinarjev, osem je bilo ubitih na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, vključno s šestimi v Iraku. V Evropi je umrlo sedem novinarjev, od tega dva v Rusiji in po eden v Grčiji, Bolgariji, Belorusiji, Latviji in Turčiji.
Največji "sovražniki svobode medijev"
Novinarji brez meja (RSF) so objavili seznam 38 največjih "sovražnikov svobode medijev". Mednje spadajo vodje držav in vlad, kralji, paravojaške skupine, kriminalne mreže in skrajne organizacije. Omenjeni na seznamu so po navedbah organizacije zlorabljali svojo moč za cenzuriranje kritičnih medijev ter za ugrabitve, mučenje in umore novinarjev.
Na čelu evropskih predstavnikov na seznamu so voditelji Uzbekistana, Turkmenistana, Azerbajdžana, Kazahstana, Čečenije in Belorusije. Oznako "sovražniki svobode medijev" so si prislužili tudi ruski premier Vladimir Putin, italijanska mafija in baskovska separatistična organizacija Eta.
Organizacija je kritična tudi do razmer v arabskih državah. "Zadušitev protestov v Siriji, Jemnu ali Bahrajnu je povezana z nasiljem nad predstavniki tiska in obsežno cenzuro," je dejal predstavnik Novinarjev brez meja Michael Rediske. Na seznamu je še vedno savdski kralj Abdulah, medtem ko libijski voditelj Moamer Gadafi že več leta velja za "sovražnika svobode medijev".
Na seznamu so sicer tudi skupine, kot so zasebne milice na Filipinih, islamske skupine, kot so talibani v Afganistanu in Pakistanu, pa tudi mamilarski karteli v Mehiki.
