Pretekli konec tedna so se v posameznih evropskih mestih odvili protesti zaradi vse višjih cen energentov in s tem povezane inflacije. Stroški naraščajo zaradi zapletenih odnosov med Evropsko unijo in Rusijo po začetku invazije na Ukrajino.
Rusi za visoke cene energije krivdo valijo na Zahod in poudarjajo, da se preskrba s plinom ne bo vrnila v normalne okvire, vse dokler sankcije proti režimu Vladimirja Putina ne bodo ukinjene.
Manjši del državljanov EU je nestrinjanje z ukrepi proti Rusiji torej izrazil na ulici. Večinoma je šlo za manjše proteste, z izjemo tistega v Pragi, kjer se je zbralo več kot 60.000 duš.
Kot razlog za demonstracije so organizatorji navedli nasprotovanje politiki češke vlade, EU in Nata, zbrana množica je od državnih oblastnikov zahtevala zajezitve podražitev. Protest, ki so ga organizirale češke politične stranke z obrobja desnega in levega političnega spektra, je nosil zahtevo po vojaški nevtralnosti Češke in neposrednih pogovorih z oskrbovalci plina, vključno z Rusijo.
"Na protest na Vjenčeslavovem trgu v Pragi so pozvale proruske skupine, ki so blizu ekstremnim političnim stališčem in so proti interesom Češke," je za agencijo ČTK v nedeljo dejal predsednik češke vlade Petr Fiala, ki je le dva dneva pred tem preživel glasovanje o (ne)zaupnici.
Precej manjši protest se je odvil v Kölnu. Tam se je zbralo okrog 2000 ljudi in zahtevalo, da Nemčija preneha podpirati Ukrajino in odstopi od sankcij proti moskovskemu režimu. Nasproti njim je nastopilo nekaj ducatov podpornikov ukrepov.
Nemški kancler Olaf Scholz je že pred tem dejal, da ima Nemčija dovolj energentov za prihajajočo zimo in s tem odgovoril na navedbe nekaterih ruskih medijev, da bo Evropa pozimi "zmrzovala".
Člani skrajne levice in desnice so v Nemčiji pozvali k rednim ponedeljkovim protestom proti vse višjim življenjskim stroškom v državi. Prva protesta sta se že odvila ta ponedeljek, in sicer v organizaciji stranke Levica v Leipzigu ter v Magdeburgu na poziv skrajno desne Alternative za Nemčijo.
V Italiji do večjih demonstracij ni prišlo. Zato pa je proti sankcijam spregovoril predsednik desne stranke Liga Matteo Salvini. "Ali moramo braniti Ukrajino? Da. Toda nočem, da bi sankcije bolj škodovale tistim, ki jih sprejemajo, kot pa tistim, ki so jim namenjene," je dejal Salvini.
Odgovor je ponudil zunanji minister Luigi di Maio in zatrdil, da Salvini s takšnimi izjavami dela uslugo Vladimirju Putinu.
Obeti podražitev so se še poglobili, potem ko je Gazprom sprejel odločitev, da ustavi dobavo plina po cevovodu Severni tok 1. V kolikor bi se cene energentov pred zimo še povečale, bi to lahko zaostrilo nasprotovanje sankcijam in posledično prinesle spremembo politične klime v EU. Kakšne so realne možnosti za obrat v odnosih do Rusije?
"Situacija je v veliki meri odvisna od dobave ruskega plina po Severnem toku. Če plina ne bo, se bo vse skupaj zelo zaostrilo. Evropa ne more nadomestiti ruskega plina, ne more ga nadomestiti niti za potrebe industrije, kaj šele za gospodinjstva. Tudi pri nas smo videli, da je SIJ zmanjšal proizvodnjo za tretjino. Za zdaj so kot razlog navedli visoke cene energentov. Lahko si predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi jih zmanjkalo," je dejal dr. Marko Hočevar s Fakultete za družbene vede.
"Nisem prepričan, da se bodo v Evropi na področju sankcij dogajale velike spremembe. Počasi med ljudmi tli. Strah narašča. SIJ je napovedal, da bo dal ljudi na čakanje, da bodo nekaterim skrajšali delovni čas. Vse to bo padlo na pleča države. Države se ne bodo mogle zadolževati v nedogled, niti EU ne bo mogla tiskati denarja, ker je inflacija že sedaj zelo visoka," je pojasnil Hočevar.
In kdo bo igral ključno vlogo pri diktiranju evropskih odnosov do Rusije? Po Hočevarjevem mnenju to ne bodo državljani EU.
"Pomanjkanje ruske dobave bi bil velik problem predvsem za nemško industrijo. Ta je gradila svojo konkurenčnost na poceni energentih. Nemčija je zaradi plač delavcev težko konkurenčna s Kitajsko. Lahko pa greš v globalno gospodarsko tekmo s poceni energenti. Tako da je za odnos EU do Rusije ključna prav Nemčija. Dokler slednja ne bo vsaj omilila svoje politike do Rusije in se namesto pošiljanja orožja posluževala diplomatskih korakov za končanje konflikta, do takrat močno dvomim, da se bo na ravni EU zgodila večja sprememba. In to ne glede na to, kakšno voljo bo izražalo ljudstvo. To je bilo zelo jasno povedano s strani nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock (na spodnji fotografiji, op. a.). Dejala je, da nje ne zanima, kaj si mislijo Nemci o nemški politiki do Ukrajine. Ona je Ukrajincem dala zavezo, da jih bodo podpirali do konca in ona stoji za tem. Večji pritisk bo sledil s strani nemške industrije. Ključni faktor v tej zgodbi je nemški kapital, pa tudi italijanski. Italijani imajo konec meseca volitve in že takrat bomo lahko bolje razumeli situacijo. V manjši meri je pomembna Francija, ki je manj odvisna od ruskega plina. Evropska unija je v veliki meri nastala, da imele te države enoten trg za svojo industrijo. To je tisto, kar EU drži skupaj," je razkril Hočevar.
"Gotovo se v ozadju dogaja marsikaj, kar nam ni znano. Nemci imajo svojo računico. Zna se zgoditi, da bo Nemčija morala, v kolikor noče imeti resnih notranjih problemov, delovati preko diplomatskih kanalov in ustaviti to vojno. Takšna nemška naravnanost bi potem močno vplivala tudi na rigoroznost sankcij in splošno na odnos do Rusije. Dokler ne bo nekih večjih protestov, o upoštevanju volje ljudstva ne moremo govoriti. Nekaj protestov se je zgodilo, a to je šele začetek. Moramo počakati na jesen. Če se plinovod ne bo odprl, Evropo zagotovo čaka zelo težka zima. Če bodo ljudje lačni in jih bo zeblo, potem se zna politična zgodba zaostriti," je dodal.
Kakšne alternative ima v dani situaciji Slovenija? Bi lahko vodila bolj samostojno politiko do Rusije in Ukrajine, ali je preveč odvisna od dogajanja v večjih evropskih državah?
"Pri nas sta tako premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon na nedavnem strateškem forumu izrazila zelo jasno podporo trdi liniji odnosov do Rusije. Češ, mi moramo zmagati v vojni, čeprav mi nismo v vojni. Pri nas je situacija še toliko bolj specifična, ker je slovenska inudstija v veliki meri podizvajalka nemške industrije. Tudi, če bi mi imeli plin in energente, Nemci pa ne, mi ne bi mogli pošiljati naših produktov na njihov trg. Zaenkrat pa politične stranke v Nemčiji in Sloveniji ne poskušajo spremeniti stališč. Nihče ni izrazito naklonjen ukinitvi sankcij. Tu nastaja prostor za skrajno desne stranke, ki bodo skušale situacijo izkoristiti. V Nemčiji AfD, V Franciji stranka Marine Le Pen, v Italija Lega ... Velikega zasuka v politiki Slovenije, Nemčije in EU do Rusije v kratkem ne gre pričakovati. A o tem ne bo glavne besede imelo ljudstvo, ampak kapital. Predvsem nemški," je sklenil Hočevar.
EU hlapčuje ameriki. Ameriškim svinjam pa je tako vseeno kaj se dogaja znami.
Protestov se načeloma ne udeležujem no teh protestov ki bodo pa se že veselim
Nehajte se delati norca. EU si sama koplje jamo . S tem tudi nam.