To so države z najmanjšo internetno svobodo

Avtor St. P.

16. Januar 2020, ob 13:40

Ekipa tridesetih strokovnjakov je prišla do ugotovitve, da se Slovenija uvršča med države z največ internetnimi svoboščinami.

Z internetom smo povezani na vsakem koraku, je vir informacij, zabave, novic in družbenih stikov. Zato ne čudi, da ga uporablja kar 54 odstotkov svetovne populacije, kar nanese 4,1 milijarde ljudi. Vprašanje pa je, v katerih državah (če sploh), lahko uporabniki povsem prosto brskajo po internetu.

Podjetje Comparitech, ki se ukvarja z raziskovanjem in primerjanjem tehnoloških storitev po vsem svetu, je s tem namenom nedavno opravilo raziskavo o najstrožjih internetnih omejitvah in cenzurah v 150 državah, med drugimi tudi v Sloveniji. Rezultate in ugotovitve, ki so jih objavili na svoji spletni strani, so bili presenetljivi in razkrili, da je naša internetna svoboda vse bolj omejena. To je posledica vse številčnejših omejitev in zakonov v postopkih.

Saša Despot

Raziskovalci so do rezultatov prišli, ko so vsako državo posebej obravnavali po petih merilih, od katerih je vsako merilo vredno dve točki. Med njih sodijo omejitev oziroma prepoved pornografije, hudourništva (torrenting), objav na družbenih omrežjih, uporabe navideznega zasebnega omrežja VPN in močna cenzura političnih medijev. Eno točko se prejme, če so zgornji kriteriji omejeni, vendar dostopni, in dve, če so prepovedani v celoti. Čim višja kot je ocena, tem večja je cenzura. Poleg tistih držav, ki se jih že dolgo drži status držav z najstrožjim internetnim nadzorom, so visoka mesta na lestvici zavzela tudi države, ki so veljale za dokaj svobodne.

Lestvica 10 najstrožjih držav za uporabo interneta

Lestvico desetih najstrožjih držav za internetno svobodo nič kaj presenetljivo začenja Severna Koreja (deset točk od deset), kjer praktično nič ni necenzurirano oziroma neomejeno. Uporabniki nimajo dostopa ne do pornografije, družbenih omrežij in ilegalnega prenosa filmov in VPN, vsi politični mediji pa so ustvarjeni s strani Severnokorejske tiskovne agencije (KCNA), ki ima edina dovoljenje za objavo novic.

Sledi ji Kitajska (9), kjer so blokirani pornografija, zahodna družbena omrežja in VPN, medtem ko so politični mediji močno omejeni in nadzorovani. Novinarji se pogosto srečujejo s strogimi zapornimi kaznimi, če objavijo karkoli, kar bi bilo usmerjeno proti obstoječi vladi. Novi zakoni o spletu celo narekujejo, da gre lahko v zapor vsak, ki zgolj komentira oziroma deli določeno objavo. Na Kitajskem se lahko pohvalijo z enim izmed najnaprednejših sistemov spletne cenzure, imenovanem Great Firewall, imajo pa tam milejšo zakonodajo v zvezi z avtorskimi pravicami, zato prepovedi za ilegalno prenašanje filmov dejansko ni.

Rusija, Turkmenistan in Iran (8) so skupaj na tretjem mestu, skupno jim je, da močno cenzurirajo politične medije, medtem ko se omejevalna politika na drugih področjih razlikuje. Četrto mesto s sedmimi točkami pa si delijo Belorusija, Turčija, Oman, Pakistan, Združeni arabski emirati in Eritreja, ki jih veže podobna internetna cenzura.

Kje pa se nahaja Slovenija?

Vsaka država ima določeno vrsto omejitve, ko gre za hudourništvo. To je pogosto ali zakon o avtorskih pravicah ali omejitev v smislu nalaganja vsebine. Vendar so redke države, ki hudourniška mesta dejansko aktivno blokirajo. Slovenija je v družbi Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve in Lihtenštajna v skupini evropskih držav, ki so že uvedle ukrepe, vendar spletnih strani še ne blokirajo. Zato so obravnavane kot države, ki teh ne blokirajo, temveč le omejujejo. Se pa Slovenija z zgolj eno točko, s področja že prej omenjenega hudourništva, uvršča čisto na rep razpredelnice.

Več podatkov lahko najdete na povezavi.