"Sodelujemo z vsemi svojimi zavezniki, vključno z evropskimi partnerji, da bi oblikovali izvedljiv skupni načrt, ki bo čim prej ponovno vzpostavil prosto plovbo v regiji in ublažil gospodarske posledice," je dejal Keir Starmer in poudaril, da to ne bo misija Nata.
"Naj bom jasen, to ne bo in nikoli ni bilo predvideno, da bi to bila misija Nata," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil britanski premier. Dodal je, da se Združeno kraljestvo ne bo vpletlo v širšo vojno glede Irana.
Starmer se je po lastnih besedah o zadevi pogovarjal s Trumpom, ki je v nedeljskem pogovoru za časnik Financial Times zaveznice posvaril pred nesodelovanjem v operaciji, češ da bi bilo lahko to zelo slabo za prihodnost Nata.
Idejo o morebitni Natovi misiji v Hormuški ožini je danes zavrnil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul. Kot je dejal pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju, se sam zavzema za sankcije proti odgovornim za blokado ožine, kar da bi partnericam v Zalivu poslalo jasen signal podpore, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
"To ni naša vojna"
Da vojna proti Iranu nima nič opraviti z zavezništvom, je danes zatrdil tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius. Po njegovih besedah je namreč zavezništvo namenjeno obrambi svojega ozemlja, obenem pa tudi nima mandata za napotitev svojih sil v regijo.
"To ni naša vojna. Mi je nismo začeli," pa je dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius in zagotovil, da se Nemčija z vojsko v konflikt ne bo vključila. Zavzel se je za deeskalacijo napetosti in dodal, da je Berlin pripravljen podpreti diplomatska prizadevanja za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino.
Tudi španska obrambna ministrica Margarita Robles je zagotovila, da Madrid ne razmišlja o vojaškem sodelovanju, poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pa je spomnil, da je predsednik države že "izključil sodelovanje poljskih oboroženih sil v tej operaciji".
Po poročanju AFP sta se od kakršnega koli vojaškega vpletanja distancirali tudi Grčija in Švedska.
"Te vojne nismo želeli. Od prvega dne smo pozivali k umiritvi razmer. Vendar menim, da moramo ostati odprti in preučiti, kako lahko prispevamo," pa je povedal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen.
Litovski zunanji minister Kestutis Budrys je prepričan, da bi članice Nata morale preučiti prošnjo ZDA za pomoč. Podobno stališče je zavzel estonski zunanji minister Markus Tsahkna, ki je še dodal, da bi morale države sprva razumeti cilje in načrte ZDA v konfliktu.
Nizozemski premier Rob Jetten pa je za nizozemsko tiskovno agencijo ANP opozoril, da bi bilo v kratkem času zelo težko sprožiti uspešno misijo v Hormuški ožini, povzema AFP.
Po poročanju britanskega BBC so se na poziv Trumpa odzvale še Južna Koreja, Japonska in Avstralija. Južnokorejski predsedniški urad je v nedeljo sporočil, da bo Južna Koreja tesno komunicirala z ZDA glede te zadeve in "po skrbnem pregledu sprejela odločitev".
Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi pa je danes v parlamentu dejal, da glede na trenutne razmere v Iranu za zdaj ne razmišljajo o uvedbi operacije za zagotavljanje varnosti v ožini. Tudi avstralska ministrica za promet Catherine King je danes v pogovoru za televizijo ABC izključila možnost, da bi Avstralija v Hormuško ožino poslala vojaške ladje, povzema BBC.
Іščeš dekle za eno noč💋? Dobrodošlі - www.sex21.fun
In kaj mislijo, da bodo dosegli? Upam, da jih Iranci potopijo. Ce bi mislili resno, bi za zacetek oranžnega najebali na celi črti. Tako pa je vse skupaj navaden blef.
jaz imam pujso pepo rad in to zato ker ima ona rada izraelce