Ob prisotnosti severnokorejskega voditelja Jong Una in tujih novinarjev je Pjongjang na ogled med drugim postavil rakete dolgega dosega, tanke in raketomete.
V paradi je sodelovalo več tisoč vojakov, ki so prepevali: "Borimo se, borimo, borimo... za našo republiko." Več tisoč gledalcev pa v trenutku, ko se je na tribuni pokazal Kim vzklikalo: "S svojim življenjem varujemo Kim Jong Una". Parado si je med drugim ogledal tudi kitajski podpredsednik Li Yuanchao.
Na trgu pred Veliko palačo naroda v prestolnici pa so postavili ogromne portrete Kim Il Sunga in njegovega sina Kim Jong Ila, deda in očeta sedanjega voditelja Kim Jong Una, ki pa kljub nekaterih pričakovanjem ni imel govora.
Šopirjenje z orožjem
Svetovna javnost parado budno spremlja, da bi ocenila, ali je Severna Koreja dejansko napredovala pri razvoju svojih balistični raket, kot sama pogosto zatrjuje. Zadnjo podobno veliko parado je Severna Koreja pripravila aprila lani, ko je bila stoletnica rojstva ustanovitelja sedanje Demokratične narodne republike Koreje, Kim Il Sunga.
Južna Koreja bo današnjo obletnico prvič obeležila z veliko državno spominsko slovesnostjo.
60. obletnica podpisa premirja
Severna in Južna Koreja sta na današnji dan pred 60 leti podpisali premirje po koncu triletne vojne, ki je po različnih ocenah zahtevala več kot 3,2 milijona smrtnih žrtev. Državi tudi šest desetletij po koncu vojne še nista sklenili mirovnega sporazuma, njuni do zob oboroženi vojaki pa so še danes sovražno nastrojeni do drug drugega.
Premirje sta 27. julija 1953 v Panmunjonu podpisala generalpodpokovnik William Harrison v imenu enot Združenih narodov in general Nam Il v imenu Severne Koreje.
Sever Rusom, jug ZDA
Razloge za korejsko vojno je mogoče poiskati v blokovski delitvi sveta po drugi svetovni vojni, že pred tem pa so si zlasti Kitajska, Japonska in tedanja Sovjetska zveza vrsto let prizadevale za prevladujoč vpliv na Korejskem polotoku. Ta je bil leta 1945 razdeljen po 38. vzporedniku. Severni del so zasedle sovjetske sile, ZDA pa so v južnem delu vzpostavile vojaško vlado.
Da bi z vojaško zmago dosegli ponovno združitev obeh Korej pod komunistično vladavino, so severnokorejski vojaki v noči na 25. junij 1950 začeli prodirati proti 38. vzporedniku in sprva dosegali velike uspehe. Poveljevanje vojaškim enotam iz 15 članic ZN, predvsem iz ZDA, je 7. julija prevzel general Douglas MacArthur, pod vodstvom katerega so enote jeseni 1950 prekoračile 38. vzporednik in dosegle kitajsko-korejsko mejno reko Yalu. V vojno je nato s prostovoljnimi enotami posegla še Kitajska, za katero je imela Severna Koreja zelo pomembno vlogo varovalne države.
Pogajanja o premirju so se začela že 10. julija 1951, sporazum o premirju pa je bil dokončno podpisan 27. julija 1953. Ta določa, da meja med Severno in Južno Korejo poteka tam kot pred izbruhom vojne 25. junija 1950, torej po 38. vzporedniku. Ob razmejitveni črti je območje brez vojaštva z nevtralno nadzorno komisijo. Prizadevanja za sklenitev dokončne mirovne pogodbe so se sicer nadaljevala, vendar so v Ženevi leta 1954 propadla.