Bruselj. Jutri in v petek bodo voditelji držav Evropske unije (EU) znova reševali evro, tokratni vrh pa je BBC označil za enega od najbolj ključnih v zgodovini EU. Reševanje evra se sicer vleče že od maja lani, ko je Grčija dobila prvo pomoč.
Francoska vlada je sporočila, da voditelja Francije in Nemčije ne bosta zapustila vrha, dokler ne bo dosežen močan dogovor o rešitvi krize. Vrha, ki bi se lahko zavlekel do nedelje, se bo udeležil tudi Borut Pahor. Kot smo že poročali, Merklova in Sarkozy za striktnejšo javnofinančno disciplino predlagata spremembo pogodbe o EU ali posebno pogodbo 17 držav evroobmočja.
Pogodba prepočasna
Uveljavljanje Lizbonske pogodbe je zaradi ratifikacijskih referendumov trajalo dve leti od podpisa. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy zato predlaga, naj se spremembe uveljavijo le s popravkom protokola, ki zahteva le soglasje držav, ne pa ratifikacij.
Prisilna uprava komisije
Van Rompuy po poročanju BBC predlaga, da bi lahko Evropska komisija (EK) državi, ki je dobila pomoč, celo vzela glasovalne pravice, če ta ne bi zmanjšala primanjkljaja na dogovorjeno raven. Poleg tega bi take države, ki se ne bi držale postavljenih pogojev, morale vse gospodarsko pomembne reforme predložiti EK in dobiti njeno vnaprejšnje soglasje. Pravilo največ triodstotnega primanjkljaja in grožnja z globo sta sicer že v 126. členu Lizbonske pogodbe, težava pa je bila pri njunem uveljavljanju. Po novem bi lahko EK sama uvedla varčevalne ukrepe v državah prejemnicah pomoči.
Več kot polovica analitikov in trgovcev pričakuje, da bo vsaj ena država izstopila iz območja evra, je pokazala anketa med nekaj več kot tisoč naročniki Bloomberga; 41 odstotkov jih je sicer prepričanih, da izstopov ne bo.
“Razpad evroobmočja je sicer eden od možnih, a kljub vsemu medijskemu pompu še vedno zelo malo verjeten razplet. Večja, a še vedno nizka je verjetnost izstopa kakšne od zelo zadolženih držav,” ocenjuje Blaž Hribar, vodja analiz v NLB Skladih. Ocenjuje, da zato tudi vrnitev slovenskega tolarja ni verjetna; če bi ga uvedli nazaj, pa bi bil vreden precej manj, kot je zdaj evro. Razloga sta nižja rast od drugih držav in velik primanjkljaj.
Grki dvigajo svoj denar
Grki medtem dvigajo denar s svojih varčevalnih računov, bodisi ker so brez službe bodisi zaradi strahu, da bo država zapustila evroobmočje, poroča nemški Spiegel. Septembra in oktobra so dvignili od 13 do 14 milijard evrov, novembra pa se je to gibanje nadaljevalo.
