Iraški Kurdi na severu države, ki so de facto neodvisni že od leta 1992, na plebiscitu odločajo o neodvisnosti Kurdistana.
Voditelj iraških Kurdov Masud Barzani sicer poudarja, da referendum ne bo vodil v takojšnjo razglasitev neodvisnosti, temveč v začetek resnih pogovorov z oblastmi v Bagdadu. V pogovoru za BBC je poudaril, da bi pogovori z uradnimi iraškimi oblastmi v Iraku lahko trajali kakšno leto ali dve, vsekakor pa se s tem po njegovih besedah zaključuje "neuspešno partnerstvo" s "teokratsko, sektaško državo" Iraka.
Zavrnil je tudi očitke iraškega predsednika vlade Haider al Abadija, ki je označil refrendum za rušenje miru, z besedami, da gre le za izgovore tistih, ki jih želijo ustaviti. Plebiscit pa naj ne bi imel nikakršnega vpliva na sodelovanje pešmerg pri boju zoper skrajneže Islamske države.
Kurdi so četrta največja etnična skupina na Bližnjem vzhodu, a nikoli niso imeli nacionalne države. Od konca prve svetovne vojne so Kurdi razdeljeni med Turčijo, Sirijo, Irak in Iran.
Turčija in Iran, ki imata prav tako številčno kurdsko skupnost na svojih ozemljih, ostro nasprotujeta referendumu, saj bi po njunem mnenju lahko poslabšal razmere v nemirni državi. Turčija referendum ooznačuje za nelegitimnega in neveljavnega. Turški premier Binali Yıldırım pa je na dan referenduma celo poudaril, da trmoglavost Erbila pripravlja podlago za spopade.
Proti referendumu se je izrekel tudi Varnostni svet Združenih narodov.
