V članku preberite:
- Pri nas določili 22 podzemnih jam, v katerih se kot ukrep varstva podzemnih jam izvaja skrbništvo.
- Potrebna je tudi priprava načrta obiskovanja jam.
- Tokrat so bile v ospredju Planinska, Županova, Kostanjeviška jama in jama Dimnice.
Podzemne jame so po Zakonu o varstvu podzemnih jam (ZVPJ) naravne vrednote državnega pomena, so naravno javno dobro in državna last. ZVPJ določa skrbništvo kot ukrep varstva jam z namenom ohranitve jame, jamskega živega sveta in jamskega inventarja (npr. kapniških tvorb): "Minister, pristojen za ohranjanje narave, določi jame, v katerih naj se izvaja skrbništvo, na podlagi strokovnega predloga Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). Predlog upošteva naravovarstveno vrednost in ogroženost posameznih jam. Na podlagi ZVPJ je MOP z Odredbo o skrbništvu podzemnih jam določilo 22 podzemnih jam, v katerih se kot ukrep varstva podzemnih jam izvaja skrbništvo."
V januarju 2026 je MOP objavilo javni natečaj za izbor skrbnika štirih jam: Planinske, Županove in Kostanjeviške jame ter jame Dimnice in v marcu z izbranimi skrbniki začelo usklajevanja skrbniških pogodb.
Kmalu tudi javni natečaji za druge jame
Z namenom transparentnosti procesa sklepanja skrbniških pogodb so v torek, 16. junija, v prostorih Javnega zavoda Park Škocjanske jame organizirali srečanje s predstavniki vseh jamarskih društev in drugih organizacij, ki trenutno skrbijo za jame, navedene v odredbi. Predstavniki MOP in ZRSVN so udeležencem predstavili proces sklepanja skrbniških pogodb, njihovo vsebino in naslovili najpogostejša vprašanja ter izzive.
"Skrbniške pogodbe med drugim opredeljujejo naloge skrbništva, načrt obiskovanja jame, ki se pripravi v sodelovanju z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, jamsko infrastrukturo, pravice in obveznosti skrbnika in države, stroške skrbništva in višino vstopnine, ki jo minister, pristojen za ohranjanje narave, določi s sklepom," so po srečanju pojasnili na ministrstvu.
Dragocen doprinos srečanja po njihovih navedbah predstavlja prenos znanja in izkušenj med društvi, ki jame, za katere skrbijo že vrsto let, najbolje poznajo, in predstavniki države: "Ugotovitve srečanja se bodo uporabile za dopolnitev skrbniških pogodb in pripravo javnih natečajev za druge jame."
Poznate te štiri slovenske bisere?
Planinska jama velja za enega največjih biserov slovenskega podzemlja, saj je največja slovenska vodna jama, ki slovi po izjemni biotski raznovrstnosti ter edinstvenem podzemnem sotočju reke Pivke in potoka Rak. To je tudi največje sotočje podzemnih vodotokov v Evropi.
Le pol ure od Ljubljane se nahaja Županova jama, ki jo lahko raziščete po 610 metrov dolgi krožni turistični poti. Širši javnosti je jama odprla svoja vrata leta 1927, v njej si je možno ogledati sedem osupljivih dvoran, v katerih lahko med drugim občudujemo kapniške tvorbe, ledene kristalne stalagmite in stalaktite v obliki banan. Med potjo skozi jamo boste prehodili tudi okoli 500 stopnic, ki vodijo po zelo razgibani jami.
Kostanjeviška jama je manjša kraška jama ob vznožju Gorjancev, ki obiskovalce razvaja s prelepimi kapniki različnih oblik. Leta 1937 so narasle vode predrle sedanji vhod v jamo in tako ljubiteljem narave odprle vrata v osupljiv podzemni svet. Obiskovalce mimo najatraktivnejših delov jame vodi 300 metrov dolga pot, ki je primerna tudi za otroke in starejše obiskovalce.
"V bližini vasi Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina – Reka, sta dve okoli 40 m globoki brezni, povezani z rovom. Hladen zrak, ki pozimi vstopa v eno od brezen, na drugi strani iztiska toplejši jamski zrak in tako nastaja značilna meglica, ki spominja na steber dima. Po tem pojavu je jama dobila ime," pojasnjujejo na spletni strani Visit Kras.
Dimnice je po njihovem opisu okoli osem kilometrov dolga in 180 metrov globoka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih: "Zgornji so suhi, polni so lepih kapnikov in imajo urejene turistične poti. Po spodnjih se pretaka ponikli potok, ki se steka v izvir Rižane. Jama in njena okolica sta prava zakladnica značilnih kraških pojavov. Obiskovalce najbolj navdušijo kapniške tvorbe, ki bi se lahko uvrščale v Guinnessovo knjigo rekordov."
