To pomeni, da bomo na ta dan porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo do konca leta živeli na kredo oziroma v t. i. ekološkem dolgu. "Svetovni dan ekološkega dolga nam je v primerjavi z lanskim letom, ko smo ga obeležili 2. avgusta, torej uspelo zamakniti, a žal v napačno smer," opozarjajo na Inštitutu.
V zadnjih petih letih se je trend ekološkega dolga sicer nekoliko izravnal, kljub temu pa napredek pri zamiku dneva ekološkega dolga še vedno ni dovolj hiter in ambiciozen glede na razsežnost izzivov, s katerimi se soočamo. Debora Barioni, koordinatorka projektov iz organizacije Global Footprint Network, ki v okviru FDF bdi nad izračuni ekološkega odtisa, izpostavlja: “V organizaciji Global Footprint Network verjamemo v potencial človeštva, da z usmerjenim delovanjem naredi konec prekomernemu ekološkemu odtisu. Dan ekološkega dolga za leto 2024 nas kritično opominja, da naravne vire uporabljamo 1,7-krat hitreje, kot jih lahko planet obnovi. Z osredotočanjem na inovativne rešitve, povezane z mesti, energijo, hrano, prebivalstvom in planetom, lahko bistveno premaknemo datum. Zavezani smo izvajanju teh sprememb ter zagotavljanju trajnostne prihodnosti, v kateri sta varnost virov in okoljska stabilnost dosegljivi za vse.”
Pomembni tudi izdelki, ki jih kupujemo
Na Inštitutu za zdravje in okolje opozarjajo, da je ekološki odtis merilo vpliva človeških dejavnosti na okolje. Predstavlja količino naravnih virov, ki jih porabimo za zadovoljevanje svojih potreb, in količino odpadkov, ki jih pri tem ustvarimo. Z drugimi besedami, ekološki odtis vključuje vse od hrane, ki jo jemo, do energije, ki jo porabimo, in izdelkov, ki jih kupujemo.
Kot izpostavlja dr. Alessandro Galli z inštituta Hot or Cool, pa so prav “naše vilice eno najučinkovitejših orodij za prispevanje k bolj zeleni družbi. Če bi prepolovili količino zavržene hrane, bi lahko dan ekološkega dolga zamaknili kar za 13 dni. Poleg tega je naš prehranski odtis večji, ko uživamo meso – zamenjava 50 % globalne porabe mesa z rastlinskimi nadomestki bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov in dan ekološkega dolga premaknila za dodatnih 7 dni. Pri inštitutu Hot or Cool verjamemo, da je vključevanje državljanov v trajnostni prehod ključno, vendar je treba priznati, da na naše potrošniške navade močno vplivajo socialna in politična okolja, v katerih živimo. Zato zmanjšanje prehranskega odtisa zahteva tako spremembo preferenc posameznikov kot tudi osredotočanje na sistemske spremembe.”
Tudi iz tega razloga so pri Inštitutu za zdravje in okolje (IZO) lani pričeli z izvajanjem projekta FoOdyssey, ki je del programa Erasmus+. S projektom si predvsem s pomočjo igrifikacije prizadevajo opolnomočiti učitelje z naprednimi orodji pri ozaveščanju o povezavi med prehranskimi sistemi in podnebnimi spremembami.
Kot poudarja Giulia Lombardo Pijola, strokovnjakinja za trajnost prehranskih sistemov pri organizaciji Area Europa, je “prehrana hkrati povzročitelj nevzdržnih praks, žrtev tovrstnih praks in, kar je najpomembneje, nosi potencial, da postane rešitev. Z raziskovanjem povezave med prehranskimi sistemi in podnebno krizo lahko odkrijemo uporabne vpoglede v to, kako se lahko trajnostno prehranjujemo, medtem ko ščitimo in obnavljamo ekosisteme svojega planeta.” Pri projektnem partnerju Escape 4 Change dodajajo, da lahko prav uporaba igrifikacije “pripomore k boljšemu razumevanju in obvladovanju okoljskih izzivov ter učencem omogoča, da praktično preizkusijo svoje znanje in razvijajo trajnostne rešitve.”
Z majhnimi spremembami do velikih rezultatov
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, izpostavlja, da “odgovornosti za ukrepanje ne moremo pripisati posamezniku – potrebni so ukrepi na ravni družbe, ki bodo omogočali in spodbujali trajnostne odločitve. Hkrati pa lahko veliko na področju trajnosti naredimo sami in z majhnimi spremembami v svojem vsakdanjem življenju dosežemo velike rezultate.”
Za začetek je predvsem pomembno, da poznamo svoj ekološki odtis, kar lahko izračunamo s kalkulatorjem ekološkega odtisa, ki ga je IZO prilagodil za Slovenijo. Ta kalkulator je bil uporabljen tudi v drugih državah, kot je Romunija, kjer so ga v okviru projekta EcoFootprint prevedli v romunščino in prilagodili njihovim razmeram. S tem orodjem lahko vsak posameznik pridobi vpogled v svoje delovanje in vpliv, ki ga ima na okolje, ter tako sprejema bolj trajnostne odločitve.
Da bi olajšali vključevanje trajnostnih praks v vsakdanje življenje, pa so pri IZO ob letošnjem dnevu ekološkega dolga pripravili poseben planer. Ta poleg običajnih funkcij vključuje nasvete za bolj trajnostno življenje ter posameznikom omogoča enostavno uvajanje sprememb in spremljanje napredka pri spreminjanju svojih navad. Ob zaključku ozaveščevalne kampanje, ki ta teden poteka na njihovih družbenih omrežjih, bodo pri IZO tri planerje tudi podarili. Če želite tudi sami stopiti na pot usvajanja trajnostnih navad, vabljeni k sodelovanju v nagradni igri, ki jo od jutri naprej najdete na njihovem profilu na Instagramu, možno pa je tudi neposredno naročilo z opravljeno donacijo.
Slovenija porazno
Dan ekološkega dolga za Slovenijo pa je bil že 25. aprila. "To je datum, ki označuje trenutek, ko smo Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. To pomeni, da bomo Slovenci več kot osem mesecev do konca leta živeli v tako imenovanem ekološkem dolgu," so aprila sporočili iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis Slovenca znaša 5,37 globalnega hektarja, medtem ko Zemlja razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi za zadovoljevanje naših potreb po naravnih virih potrebovali 3,4 Zemlje. Ekološki dolg opozarja, da naša dejanja presegajo zmogljivosti našega planeta in poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, ki bodo naravne vire ohranjale za prihodnje generacije.
Generalni direktor Direktorata za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Andrej Gnezda, je ob tem že aprila izpostavil, da "sta v Sloveniji sektorja, ki sta odgovorna za največje količine toplogrednih plinov, energetika in promet oziroma mobilnost. Pri slednji emisije toplogrednih plinov medletno močno nihajo, v sektorju energetike pa sta predvsem pomembna razvoj obnovljivih virov energije in njihova učinkovita raba. Ministrstvo je pripravilo nekaj zakonodajnih predlogov in tudi sprejelo spremembe zakonodaje, ki spodbujajo potrebno smer razvoja, hkrati pa prek sistema subvencij spodbujamo naložbe, bodisi v energetsko sanacijo stavb bodisi montažo sončnih elektrarn in druge naložbe."
dezurni@styria-media.si
