Trajnostno

Ste izvedeli kaj koristnega, novega, zanimivega… Kliknite tukaj in Žurnal24 izberite za svoj prednostni vir novic na Googlu.

Ali mediteranski violinski pajek živi tudi v Sloveniji in kako nevaren je?

Mediteranski violinski pajek Profimedia
V Italiji odmeva smrt 39-letnice, ki je umrla 40 dni po domnevnem ugrizu pajka vrste Loxosceles rufescens. Evolucijski biolog in arahnolog z Biološkega inštituta Jovana Hadžija pri ZRC SAZU dr. Matjaž Gregorič nam je pojasnil, da ima večina ugrizov tega pajka za posledico le lokalno srbečico in rdečico. Kje ga najdemo?

Kot poročajo italijanski mediji, je rimsko tožilstvo začelo preiskavo primera 39-letnice iz Ostie, ki je umrla 40 dni po domnevnem ugrizu pajka vrste Loxosceles rufescens. 

Mati dveh otrok je okoli sredine septembra na desnem stegnu opazila bolečo in srbečo kožno spremembo. V bolnišnici Grassi so jo obravnavali kot pik žuželke in ji predpisali antibiotik. Pozneje je zaradi oskrbe rane obiskovala še bolnišnico Celio, vendar se je po navedbah svojcev njeno stanje kljub zdravljenju slabšalo. Kmalu ni mogla več hoditi brez pomoči, zato je odšla znova v bolnišnico, kjer ji niso mogli več pomagati. 

Če nas ugrizne pajek, kar je zelo redko, ponavadi pajka tudi vidimo

"Glede na italijansko ime (Ragno violino op. p.) gre za vrsto Loxosceles rufescens, ki je domorodna vrsta na južnem delu Evrope. V Sloveniji te vrste ni, zato tudi nimamo posebnega uveljavljenega imena," nam je pojasnil Gregorič. Dodaja, da je z navadnimi imeni tako, da niso vklesana v kamen in so pogosto precej nespretna: "Ime rodu Loxosceles je zato nekako pajek samotar, ki je zelo slabo ime in si ga deli več pajčjih rodov. Imenujejo ga tudi violinski pajek. Tako bi lahko to vrsto nekako prevedli v mediteranski violinski pajek."

Ti pajki po njegovih navedbah živijo pod kamni in med skalnimi razpokami, pojavljajo se tudi v vhodnih delih jam. Tako jim tudi ustreza, da se zadržujejo v oziroma ob hišah.

"Ugriz tega pajka menda ni zelo boleč ali drugače problematičen. Večina ugrizov ima za posledico lokalno srbečico in rdečico, le redko pride do nekroz. Sicer pa je ugriz pajka boleč v istem smislu, kot je boleč pik čebele ali ose - če nekaj predre našo kožo, to čutimo. Zato če nas ugrizne pajek, kar je sicer zelo redko, ponavadi pajka tudi vidimo, saj ugriz čutimo," opisuje.

"Pogosto ljudje namreč pripišejo pajkom kakšne druge poškodbe kože, ki so po moji oceni pogosto posledica rastlinskih toksinov, kar se res zgodi brez našega vedenja," še pravi. 

"Na mestu ugriza se lahko pojavi mehurček in okoli njega rdečina"

Kot nam je pojasnil Damjan Grenc, dr. med., specialist, s Centera za klinično toksikologijo in farmakologijo na Interni kliniki v UKC Ljubljana, je v Registru zastrupitev RS zabeležen en primer suma na ugriz pajka te vrste: "Pajek je bil v Slovenijo verjetno vnešen s prtljago iz tujine. Žrtev "ugriza" je imela blage težave (oteklino, rdečino okoli mesta ugriza)."

Grenc dodaja, da je ugriz pajka večinoma le malo boleč: "Na mestu ugriza se lahko oblikuje mehurček in okoli njega rdečina.  Mehurček sčasoma poči in na njegovem mestu v hujših primerih  lahko nastane razjeda. Lahko se pojavijo tudi sistemski znaki zastrupitve: vročina, mrzlice, bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaji kože. Zelo redko so kot hud zaplet ugrizov opisane globoke razjede, ki segajo v podkožje in spodaj ležeče mišice, odpoved delovanja ledvic in šok." 

Ko smo mu omenili objave v italijanskih medijih je pojasnil, da je po njegovem spominu šlo za en primer, pri katerem niti ni bilo z gotovostjo potrjeno, da je šlo za ugriz (tega) pajka: "V javnih občilih se občasno pojavljajo dramatični zapisi takšnih zgodb, vendar pa pri pregledu medicinske literature ni najti člankov, ki bi zanesljivo potrdili povezavo med ugrizi pajkov in zapleti ali celo smrtjo žrtve ugriza."

Dodaja, da so globoke (in često okužene rane), ki jih pripisujejo ugrizom pajkov, lahko posledica sekundarnih bakterijskih okužb drugih vrst ran (ugrizov, vbodov in drugih poškodb). "Ni metode, s katero bi te spremembe lahko ločili od nekroze, ki bi bila posledica delovanja toksinov pajkovega strupa," pojasnjuje. 

Ko smo ga vprašali za nasvet, če pride do ugriza pajka je dejal, da večinoma ni potrebna posebna oskrba: "Mesto ugriza se lahko hladi. Po potrebi se lahko za lajšanje tegob uporabijo zdravila proti bolečini ali srbenju. Če bi prišlo do večanja obsega razjede, zakasnjenega celjenja in znakov okužbe rane, pa bi bili seveda potrebni dodatni terapevtski ukrepi (antibiotično zdravljenje, kirurški posegi ipd.)"

Če vas ugrizne, ga poskusite ujeti

"Če torej pride do ugriza pajkov in ljudi skrbi kaj bi to bilo, je najbolje, da probajo pajka ujeti in peljati s seboj. Za zdravega človeka pa preventivni obisk zdravnika ni nujen, razen seveda, če se začnejo pojavljati komplikacije," svetuje Gegorič. 

Ta vrsta pajka je po njegovem opisu srednje velika, dolžina telesa je nekje sedem ali osem milimetrov, ima pa dolge in tanke noge: "Glavoprsje in noge so oranžno rjave, zadek sivo rjav. Je brez posebnih barvnih vzorcev, le na glavoprsju ima včasih, a ne vedno, temnejše lise v obliki črke Y."

Resnice in zmote: Rano po ugrizu umijte in razkužite

Na uradni spletni strani dežele Furlanija - Julijska krajina, kjer je vrsta Loxosceles rufescens prav tako prisotna, so objavili pregled resnic in zmot o tem pajku. Seznam objavljamo v celoti.

Resnice:

  • Loxosceles rufescens je značilen predstavnik sredozemske favne.
  • Je rumenorjave barve in ima dolge noge.
  • Njegovo znanstveno ime je Loxosceles rufescens.
  • Njegovo telo meri od 7 do 9 milimetrov, skupaj z nogami pa lahko doseže največ 4 centimetre.
  • Na hrbtni strani ima liso, ki nekoliko spominja na violino, vendar ni vedno dobro vidna.
  • Rad ima toploto.
  • Prisoten je lahko tudi v mestih, predvsem v kleteh, kletnih bivalnih prostorih in drvarnicah.
  • Ne plete velikih mrež. Živi lahko do štiri leta in dolgo zdrži brez hrane in vode.
  • Je nočna vrsta. Najraje ima temne, redko obiskane prostore. Podnevi se običajno skriva v razpokah, za pohištvom ali talnimi letvami.
  • Poleti ga lahko, predvsem ponoči, opazimo tudi na prostem.
  • Sam ugriz je neboleč, njegove posledice pa se v večini primerov omejijo na blago rdečino in srbenje.
  • Na mestu ugriza sta običajno vidni dve luknjici, med seboj oddaljeni nekaj milimetrov.
  • Loxosceles rufescens vbrizga strup pri približno tretjini ugrizov.
  • Strup je citotoksičen, torej strupen za celice, in povzroča odmiranje tkiva. Loxosceles rufescens lahko z ugrizom v človekovo telo vnese anaerobne bakterije.
  • Takoj po ugrizu je treba rano umiti in razkužiti.
  • Primeri, pri katerih se razvijejo hudi simptomi zastrupitve zaradi ugriza, so redki.
  • Če rana postaja pordela, njen osrednji del pa temnejši, je potrebno zdravljenje z zdravili, ki jih predpiše zdravnik. 
  • V izjemno redkih primerih je potrebno kirurško čiščenje rane.
  • Če je mogoče, je priporočljivo osebek shraniti, tudi če je mrtev. Zanesljiva določitev vrste pomaga pri izbiri ustreznega zdravljenja, predvsem v hujših primerih.
  • Komarniki pomagajo zmanjšati možnost vstopa vrste Loxosceles rufescens v stanovanja.
  • Kdor čisti kleti, prazni podstrešja ali dela v drvarnici, naj uporablja zaščitne rokavice in dolga oblačila.

Zmote:

  • Loxosceles rufescens je eksotična vrsta.
  • Loxosceles rufescens ni prisoten v Furlaniji - Julijski krajini.
  • Loxosceles rufescens je za človeka neškodljiv.
  • Loxosceles rufescens je lahko številnih različnih barv.
  • Ugriz vrste Loxosceles rufescens je boleč.
  • Loxosceles rufescens ob vsakem ugrizu vbrizga strup.
  • Ugriz vrste Loxosceles rufescens je pogosto smrten.
  • Loxosceles rufescens je zelo agresivna vrsta.
  • Po ugrizu ni treba storiti ničesar.
  • Po ugrizu je treba takoj v bolnišnico.
  • Za strup vrste Loxosceles rufescens obstaja protistrup.
  • Po ugrizu je treba iz rane odstraniti dele osebka, ki ostanejo v njej.
  • Pri delu na terenu nima smisla nositi dolgih oblačil, ker Loxosceles rufescens pri ugrizu predre oblačila.
  • Za odstranitev vrste Loxosceles rufescens iz stanovanj zadostuje škropljenje s sredstvi proti škodljivcem.
  • Za odpravo učinkov strupa zadostuje izpiranje rane z zelo vročo vodo.

Komentarjev 1
  • Avatar Ruska_Zmaga
    Ruska_Zmaga 20:02 15.november 2026.

    Zaradi ugriza tega pajka, je žal umrl kitarist Jeff Hanneman.