Na strokovnem posvetu Gospodarske zbornice Slovenije z naslovom "Kako učinkovito aktivirati evropska sredstva za trajnostne energetske sanacije stavb?" so domači in tuji strokovnjaki poudarili, da Slovenija nujno potrebuje sistemski premik pri energetskih prenovah stavb in črpanju evropskih sredstev, pri čemer lahko veliko pridobi z učenjem od držav, ki so že uspešno izvedle celovite obnovitvene projekte. Najmočnejši primer dobre prakse prihaja iz Hrvaške, ki je v obdobju po potresih izvedla obsežen, večplasten in financno izjemno učinkovit obnovitveni program.
Hrvaška kot zgled: celovita obnova z jasnimi merili in usklajenimi viri financiranja
Irena Križ Šelendić (Ministrstvo za prostorno uređenje, graditeljstvo i državnu imovinu RH) je predstavila izkušnje Hrvaške, ki je evropska sredstva izkoristila z izjemno učinkovitostjo.
Poudarila je, da Hrvaška zahteva celovito obnovo – ne delnih ali posamičnih ukrepov:
• najmanj 50 % zmanjšanje toplotnih izgub,
• najmanj 30 % zmanjšanje primarne energije,
• obvezni ukrepi na celotnem ovoju zgradbe in na tehničnih sistemih (ogrevanje, hlajenje, OVE),
• sofinanciranje dvigal, protipožarnih ukrepov, izboljšanja dostopnosti in notranjega ugodja.
Hrvaška je zlasti po potresih leta 2020 vzpostavila edinstven mehanizem, ki je omogočil združevanje treh ključnih virov financiranja (Solidarnostni sklad EU, državni proračun, Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost (NOO). S tem so omogočili, da se v okviru enega projekta istočasno odpravlja potresna škoda, krepi seizmična odpornost in izvaja energetska prenova. Celovit pristop je omogočil obnovo skoraj vseh ključnih javnih objektov v Zagrebu, Sisku in na Banovini – od bolnišnic in fakultet do muzejev, šol in kulturne dediščine.
Gre za megaprojekt, ki je v EU prepoznan kot primer celovitega povezovanja varnosti, energetske učinkovitosti in financiranja.
Slovenija zaostaja – stroka poziva k preobratu
Darko Bevk (GIZ PFSTI) je poudaril, da brez izpolnjevanja 3 % letne prenove ni napredka in da mora Slovenija nujno izboljšati učinkovitost črpanja evropskih sredstev, saj smo med najmanj uspešnimi državami v EU.
Izpostavil je nujnost pravočasnih in stabilnih razpisov, odpravo administrativnih ovir, povečanje obsega prenov, predvsem pa: 3 % letna prenova državnega fonda mora postati realnost, ne le zapis na papirju. Bevk je ponovil tudi jasno načelo EU: "Trajnostna prenova se začne z učinkovito rabo energije – Energy Efficiency First. OVE naj sledijo šele po izvedenih ukrepih URE."
Domen Ivanšek (Knauf Insulation) je izpostavil, da brez pravilnega vrstnega reda ukrepov ni ne gospodarske ne podnebne koristi. V svojem nastopu je opozoril na globalni problem stavbnega sektorja, ki porabi 40 % vse energije v Evropi, povzroči tretjino vseh emisij CO₂ in ima kar 75 % stavb v najnižjih razredih energetske učinkovitosti – podobno tudi v Sloveniji.
Zato je ključno, da država določi jasen vrstni red ukrepov, da se zagotovi ustrezno financiranje ter tehnična podpora, da politika in stroka bolje uskladita svoje delovanje in da se prenove izvajajo celovito, ne parcialno.
Ivanšek je izpostavil, da je ravno pravilna sekvenčnost ukrepov – najprej energetska učinkovitost ovoja, nato OVE – odločilna za dejansko zmanjševanje emisij in rabe energije.
Sklepna ugotovitev dogodka: Slovenija potrebuje spremembo paradigme
Sogovorniki iz Slovenije in Hrvaške so enotni: Slovenija ima na voljo dovolj evropskih sredstev, vendar jih ne zna učinkovito aktivirati, medtem ko druge države uspešno izvajajo tudi najzahtevnejše celovite prenove.
Ključni ukrepi, ki jih predlaga stroka:
1. povečanje obsega in hitrost črpanja EU sredstev,
2. 3 % letna prenova javnih stavb kot minimalni standard,
3. načelo Energy Efficiency First pri vseh javnih investicijah,
4. celovit pristop – energetska, potresna, požarna in funkcionalna prenova v enem projektu,
5. zanesljiv, dolgoročni program prenov s stabilnim financiranjem,
6. krepitev administrativnih zmogljivosti ter tehničnih pisarn.
Slovenija si izgubljenih sredstev in zamujenih priložnosti ne more več privoščiti. Učinkovita prenova stavb mora postati nacionalni razvojni projekt, ki bo obenem izboljšal varnost, znižal emisije, dvignil kakovost bivanja in spodbudil domače gospodarstvo.
