Ministri EU so v sredo po dolgotrajnih pogajanjih podprli cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990, kar je ključni mejnik na poti do cilja, da EU do sredine stoletja postane ogljično nevtralna.
Pri izračunu izpustov EU pa se bodo po novem upoštevali tudi mednarodni ogljični dobropisi, pri katerih gre za financiranje projektov za zmanjšanje emisij v tretjih državah, v višini do pet odstotkov. Do sedaj so morale namreč države EU svoje podnebne cilje dosegati z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov znotraj svojih meja.
Dogovor prinaša tudi možnost, da Evropska komisija v okviru revizije uredbe na vsakih pet let oceni možnost, da bi državam članica omogočila upoštevanje dodatnih pet odstotkov mednarodnih dobropisov pri doseganju nacionalnih ciljev po letu 2030, kar je že sprožilo kritike okoljskih nevladnih organizacij.
Po oceni organizacije Greenpeace končni kompromis "znatno zaostaja" za tem, kar se od bloka držav s 450 milijoni prebivalcev pričakuje, obenem pa temeljil na navideznem podnebnem ukrepanju. Sven Harmeling iz Climate Action Network Europe pa je izpostavil, da je sporazum "veliko šibkejši, kot nakazuje naslov o 90 odstotkih".
Tveganje, da bodo zmanjšali domača vlaganja
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa poudarja, da se je v doseženem dogovoru odrazila klasična dilema v podnebni politiki glede tega, kako uravnotežiti ambicijo, stroškovno učinkovitost in podnebno pravičnost.
"Dovoljenje uporabe mednarodnih ogljičnih dobropisov zagotovo prinaša tveganje, da bodo države zmanjšale domača vlaganja v drage, a nujne strukturne spremembe. Zakaj na primer bi močno subvencionirali toplotne črpalke ali energetsko prenovo stavb, če lahko cilj dosežemo ceneje z nakupom dobropisa za projekt vetrnih elektrarn v Afriki," je ponazorila. V luči tega se ji zdi pravilno, da so na nujnost njihove omejene uporabe opozarjale Slovenija in nekatere druge države.
Obenem Kajfež Bogataj meni, da pa bi lahko prav omejena in strogo nadzorovana raba ogljičnih dobropisov na drugi strani služila kot "pomembno orodje za finančno podporo globalnega zmanjšanja emisij in doseganje kompromisov znotraj EU, kar je politično potrebno za ambicioznejše zmanjšanje izpustov".
Glede doseženega dogovora ministrov EU o prispevku unije k zmanjšanju izpustov do leta 2035 v okviru pariškega podnebnega sporazuma v razponu med 66,25 in 72,5 odstotka glede na leto 1990, pa je dejala, da dejstvo, da se EU pogovarja o razponu namesto o fiksni številki, že kaže na politični kompromis med državami članicami, ki so bolj odvisne od fosilnih goriv ali se spopadajo z gospodarskim pritiskom.
Evropa še na dobri poti
Iz danes objavljenih poročil Evropske komisije o napredku pri podnebnih ukrepih in stanju energetskih prizadevanj za letos sicer izhaja, da je EU na dobri poti, da doseže svoj podnebni cilj za leto 2030 glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Po podatkih iz dokumentov so se emisije lani glede na leto 2023 zmanjšale za 2,5 odstotka. V poročilih je poudarjena tudi ključna vloga čiste in cenovno dostopne energije ter nenehnih prizadevanj za zmanjšanje emisij pri doseganju ciljev EU na področju varnosti, energetske neodvisnosti, konkurenčnosti in podnebne nevtralnosti.
A ni ta ga. pred leti , ko je bila suša dejala : " podtalnica se ne bo nikoli več obnovila,.... " pa danes, poplave, podtalnica bruha, dežja za izvoz, dragi naivneži, to je samo nakladanje za polnjenje žepov, nič drugega.
KORISTNI IDIOTI!! Preglejte jim denarne tokove, pa VAM BO VSE JASNO!!!