Sodelujoči v projektu CLEAR CITIES so v Ljubljani izmenjali poglede na dobre prakse in oblikovali nove ideje za širjenje znanj med prebivalke in prebivalce ter podjetja. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) spoznanja deli s ključnimi lokalnimi akterji, med katerimi so upravljavci odpadkov, organizacije ponovne uporabe in predstavniki podpornega okolja.
Med predstavljenimi praksami je tokrat izstopal romunski kavcijski sistem RetuRO. Gre za javno-zasebno partnerstvo med državo, proizvajalci pijač in trgovci, ki upravlja nacionalni sistem vračanja embalaže. Sistem zaposluje več kot 800 ljudi. V letu dni so stopnjo vračanja embalaže pijač dvignil z okoli 38 % na več kot 85 %.
"Razprava med slovenskimi deležniki je pokazala, da takšen sistem v Sloveniji, kjer že dosegamo visoke stopnje ločenega zbiranja, ne bi prinesel pomembnega učinka. Naslavlja namreč le del embalažnega toka, obstoječa infrastruktura in dobre navade prebivalcev pa že zagotavljajo visoko stopnjo ločevanja. Veliko večji potencial leži v krepitvi sistemov ponovne uporabe, zlasti povratne embalaže," so sporočili iz RRA LUR. "Razprava se je dotaknila tudi sistema, ki se vzpostavlja na nacionalni ravni za trajnostno izvajanje prireditev. Ta bo spodbujal uporabo kozarcev za večkratno uporabo, ki bodo na voljo za najem, ob jasnih pravilih in zagotovljenih higienskih standardih."
Zapuščena kolesa kot priložnost za ponovno uporabo
Mesto Göteborg je v sodelovanju z upravitelji javnih stavb in serviserji koles izvedlo zanimiv pilotni projekt. Sistematično so zbrali, razvrstili in preusmerili v ponovno uporabo ali za rezervne dele večino od 615 zapuščenih koles. "Pilotni projekt z ugodno finančno konstrukcijo je pokazal, da lahko tudi tak tok odpadkov postane vir, mesto pa že išče sistemski model za trajno izvajanje tega finančno nezahtevnega projekta. V Ljubljani sicer ta problematika ni obsežna, a se je v diskusiji kot smiseln izpostavil potencial uvedbe sistema vavčerjev, ki bi preko mesta ali države povezoval občane s serviserji in spodbujal popravila ter daljšo življenjsko dobo izdelkov," so ocenili udeleženci srečanja.
Slovenska praksa predstavljena v Romuniji
V Romuniji je bila kot primer dobre prakse tpredstavljena slovenska iniciativa podjetja Bolje, ki zbira odpadno jedilno olje gospodinjstev za predelavo v biodizel. Svojo dejavnost nadgrajujejo z družbeno vključujočimi delavnicami za otroke in starejše, kjer udeleženci iz odpadnega olja izdelujejo sveče. Na ta način odpadek preoblikujejo v uporaben izdelek ter hkrati ozaveščajo o njegovem vplivu na okolje.
