Projekt izkopavanja litija, ki ga po navedbah AAG razvijajo v gorovju Koralpe, 40 kilometrov od slovenske meje, bi lahko vplival na onesnaževanje Drave in na kakovost pitne vode, ki jo črpajo vse občine dolvodno od avstrijske meje, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali pri organizaciji in dodali, da se črpališča večinoma nahajajo ob Dravi.
Pri tem so povzeli članek s spletnega portala Mining Weekly z začetka meseca, v katerem piše, da je projekt izkopavanja že precej daleč, zato v AAG menijo, da "je skrajni čas, da se v projekt vključi tudi Slovenija".
Je okoljska ocena potrebna ali ne?
V članku po navedbah organizacije piše, da zaradi spremenjene zakonodaje za območja, manjša od 10 hektarov, v Avstriji ocena vplivov na okolje (tudi čezmejnih) ni več potrebna. "To je zelo čudno, če ne delikatno, ker vemo koliko tisoč ton žveplove kisline in drugih kemikalij bo potrebnih za raztopitev rudnine in za pridobitev litijevega prahu," so opozorili v AAG.
V članku piše tudi, da je podjetje ECM Lithium, hčerinska družba britanske družbe Critical Metals, prejela potrditev koroške deželne vlade, da okoljska ocena učinka ni potrebna. Kot so navedli v okoljski organizaciji, bo to pospešilo projekt pri Volšperku, zaradi česar bi lahko ta postal ključni igralec v evropski dobavni verigi za kritične rudnine. Dodali so, da bo rudnik severno od slovenske meje s tem postal prvi licencirani rudnik litija v Evropi.
Na leto naj bi pridobili 780 tisoč ton litija
V dokončni študiji izvedljivosti je predvidena povprečna količina pridobljenega litija 780.000 ton na leto, najvišja ocenjena letna raven pa 840.000 ton. To temelji na ocenjenih zalogah rude v višini 11,48 milijona ton, izkopanih v skoraj 15 letih.
Študija predvideva dve integrirani operaciji v okviru projekta: rudarjenje in predelavo za proizvodnjo litijevega koncentrata (spodumen) ter vzpostavitev hidrometalurškega obrata za pretvorbo spodumena v baterijski litijev hidroksid monohidrat (LHM), so navedli v sporočilu.
Ker se reka Labotnica, ki teče skozi Volšperk, v kraju Labot vsega dva kilometra od slovenske meje izliva v Dravo, obstaja čezmejni vpliv na okolje, so navedli v AAG, kjer bodo zato od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali, da se Slovenija vključi v postopek čezmejnega vpliva na okolje za ta projekt.
