Novinarji vse bolj korektno poročajo o podnebni krizi, kar prispeva k večji ozaveščenosti javnosti. Kljub temu v družbi ostaja veliko skeptikov, ki dvomijo o obstoju podnebnih sprememb, zato je ključno, da se o njih govori kot o pomembni temi, ki vpliva na vsakdanje življenje ljudi, je dejal raziskovalec z Inštituta Reuters James Painter.
Če ne bomo ukrepali ...
Svet se vse pogosteje sooča z ekstremnimi vremenskimi dogodki. Uničujoči orkani v ZDA, siloviti požari v Južni Ameriki, obsežne poplave v Afriki ter Evropi postajajo del vsakdana. Število vročinskih valov, ki podirajo pretekle temperaturne rekorde, je bilo letos večje kot kadarkoli prej.
"To je izjemno nenavadno vreme. Po napovedih podnebnih znanstvenikov, ki sicer že dolgo opozarjajo na te spremembe, so nedavni dogodki hujši, kot so predvideli obstoječi podnebni modeli. Moramo se prebuditi, če ne bomo ukrepali, bodo posledice vse bolj katastrofalne," je na mednarodni konferenci o komuniciranju znanosti v Sloveniji, ki je bila tokrat posvečena komuniciranju podnebne krize in ekstremnih vremenskih dogodkov, v četrtek opozoril raziskovalec James Painter Inštituta Reuters Univerze v Oxfordu.
V svojih raziskavah se Painter osredotoča na komuniciranje podnebne krize v medijih po svetu, pri čemer preučuje podnebni skepticizem in izzive pri poročanju o ekstremnih vremenskih dogodkih. Kot je poudaril v pogovoru za STA, je naloga novinarjev in komunikatorjev znanosti pojasniti tveganja, ki jih prinašajo ekstremni vremenski dogodki, in z znanstvenimi dokazi prikazati njihovo povezavo s podnebnimi spremembami.
Specializirani novinarji
Novinarji po njegovi oceni o podnebni krizi poročajo pogosteje kot v preteklosti, ekstremne vremenske dogodke pa tudi vse bolj povezujejo s podnebnimi spremembami. "V Združenem kraljestvu je to opazno pri medijih, kot sta Guardian in BBC, prav tako v nekaterih velikih zahodnih medijskih organizacijah, kot so New York Times, Washington Post, kjer o tematiki pogosteje poročajo novinarji, ki so specializirani za komuniciranje o podnebnih spremembah," je dejal.
Nasprotno pa strokovnega znanja o podnebju in okolju pogosto primanjkuje novinarjem regionalnega in lokalnega tiska, kar vpliva na kakovost njihovega poročanja o teh temah. To je, kot je dejal, še posebej problematično v državah globalnega juga, kjer bi bilo po njegovem mnenju treba nujno uvesti usposabljanje za novinarje, da bi te izboljšali razumevanje in poročanje o podnebnih vprašanjih.
Vloga novinarjev se je spremenila
Tudi splošna javnost je sicer v večini držav sveta bolj zaskrbljena in ozaveščena glede podnebnih sprememb, deloma tudi za to, ker se je vloga novinarjev nekoliko spremenila. "V preteklosti so delovali kot vratarji informacij, ki so izbirali, katere teme bodo predstavili občinstvu. Danes pa delujejo bolj kot kuratorji, ki v svoje zgodbe vključujejo več različnih virov in vzpostavljajo dinamičen odnos z občinstvom. Namesto da sami odločajo, kaj je pomembno, se o tem pogosto posvetujejo z javnostjo, zlasti prek družbenih omrežij," je pojasnil.
Ravno družbeni mediji po njegovem mnenju igrajo pomembno vlogo pri osveščanju javnosti, saj omogočajo hitro širjenje informacij. Brez njih pobude, kot je mednarodno gibanje mladih Petki za prihodnost, s katerim je začela švedska aktivistka Greta Thunberg, ne bi bile tako uspešne pri opozarjanju na podnebno krizo.
Prav tako so koristni za znanstvenike, ki z njihovo pomočjo dosegajo širše občinstvo in se kot verodostojni viri informacij nenazadnje borijo proti širjenju napačnih informacij. "Kljub nekaterim prednostim, je negativna plat družbenih medijev ravno hitro širjenje dezinformacij, pri čemer platforme, kot sta omrežje X in YouTube, še vedno ne storijo dovolj za preprečevanje tega problema."
Javnost se po njegovem mnenju podnebnih sprememb vse bolj zaveda ne le zaradi večje medijske pokritosti, temveč tudi zaradi lastnih neposrednih izkušenj z ekstremnimi vremenskimi dogodki. "Nedavna študija je na primer pokazala, da so se v Avstraliji ljudje, ki so imeli neposredno izkušnjo s katastrofalnimi gozdnimi požari, pogosteje začeli vključevati v podnebne ukrepe."
Kljub temu pa okoljske teme v času, ko se svet sooča z mnogimi drugimi izzivi, kot so vojne, izgubljajo prioriteto. "Vprašati se zato moramo, kako zaskrbljenost glede podnebnih sprememb postaviti bolj v ospredje."
V nekaterih medijih in tudi v javnosti je še vedno prisoten tudi tako imenovan podnebni skepticizem, kar je med drugim posledica tega, da na mnenja ljudi bolj kot znanje in izobraženost vplivajo njihove politične in družbene vrednote, je dejal Painter. "Skeptičen pogled na podnebne spremembe imajo zlasti posamezniki, ki so desno politično usmerjeni in poudarjajo pomen tradicionalnih vrednot ter nasprotujejo hitrim družbenim spremembam. Pogosto nasprotujejo tudi podnebnim politikam, saj jih dojemajo kot del levičarske politične agende."
Kot je izpostavil, je ta razdvojenost še posebej izrazita v Združenih državah Amerike, kjer je bil na primer Donald Trump večkrat skeptičen glede podnebnih sprememb in njihovih posledic, medtem ko je sedanji predsednik Joe Biden orkan Helene, ki je v začetku oktobra prizadel vzhodno obalo ZDA in postal eno najhujših neurij v zgodovini države, označil kot absolutno posledico podnebnih sprememb.
"Da se izognemu skepticizmu, je torej pomembno razmisliti, kako podnebne spremembe predstaviti na način, ki bo privlačen zlasti za občinstvo na desnem političnem polu. Mnogi primeri, zlasti v ZDA, so že pokazali, da pri tem občinstvu sporočilo pridobi na verodostojnosti, če o podnebnih spremembah govorijo predstavniki republikanske stranke, desnice ali celo politični kristjani," je poudaril.
Potrebno je dodati drugačne vidike
Ko znanstveniki, novinarji ali komunikatorji znanosti komunicirajo o podnebnih spremembah, morajo sicer paziti, da med občinstvom ne širijo občutka strahu, kar je lahko velik izziv, je opozoril. "V poročanje je zato treba vključevati tudi pozitivne vidike, kot na primer, kaj lahko naredimo, da bi zmanjšali trpljenje ob taki dogodkih."
Osredotočiti se morajo na to, da podnebne zgodbe naredijo relevantne za lokalno občinstvo. "Poudarjati je treba, da ne gre za oddaljene težave, s katerimi se na primer soočajo polarni medvedi na Antarktiki, temveč za vprašanja, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi.
"Lahko na primer predstavijo, kako podnebne spremembe vplivajo na zimske športe. Projekcije kažejo, da bo v prihodnjih 20 do 30 letih zaradi globalnega segrevanja vsem manj snega, kar bo skrajšalo smučarsko sezono in nenazadnje povzročilo tudi zapiranje smučišč. V Sloveniji imate radi smučanje, zato se lahko osredotočite na komuniciranje, kakšne posledice bodo torej imele podnebne spremembe za to vrsto športne aktivnosti," je izpostavil.
Ključno je po njegovem mnenju tudi, da podnebni znanstveniki postanejo bolj prisotni v javnosti. "Pogosteje se morajo vključevati v medije in komunicirati s širšo javnostjo. Mnogi se sicer ne želijo izpostavljati, ravno zato pa jih je treba spodbujati, jim zagotoviti usposabljanje itd."
Nenazadnje pa je za oblikovalce politik ključno, da na podnebne spremembe gledajo kot na dolgoročni problem in pri njihovem ukrepanju ohranijo dolgoročno vizijo. "Čeprav ti izzivi ne prinašajo takojšnjih političnih koristi, jih je treba jemati zelo resno, ker bodo močno vplivali na prihodnje generacije," je še dejal.