Z letošnjim letom je začela veljati evropska direktiva za obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila, ki pa slovenskim potrošnikom ni prinesla novosti, saj je v Sloveniji ločeno zbiranje odpadnega tekstila v zbirnih centrih obvezno že od leta 2017.
V Sloveniji ločeno zbiranje odpadnega tekstila v skladu z leta 2022 sprejeto evropsko direktivo urejajo zakon o varstvu okolja, ki določa ločeno zbiranje odpadkov glede na vrsto in lastnosti, in več uredb. Uredba o odpadkih predpisuje obvezno ločeno zbiranje tekstila na nacionalni ravni, uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov pa od izvajalcev javnih služb zahteva zagotavljanje zmogljivosti za ločeno zbiranje tekstila v zbirnih centrih, so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Ločeno zbiranje odpadnih oblačil in tekstila v zbirnih centrih je v Sloveniji sicer obvezno že od leta 2017. "Za odpadni tekstil velja hierarhija ravnanja z odpadki, medtem ko rabljena oblačila niso obravnavana kot odpadek. Za spodbujanje ponovne uporabe rabljenih oblačil so v Sloveniji prisotni različni ukrepi, kot so izmenjevalnice, popravljalnice in centri ponovne uporabe," so zapisali na ministrstvu.
Komunalna podjetja za odpadni tekstil poskrbijo skupaj s podizvajalci
Komunalna podjetja po Sloveniji tako že dolgo časa zagotavljajo ločeno zbiranje odpadkov. Na Komunali Kranj in mariborski Snagi zagotavljajo prevzem tekstila v zbirnih centrih, medtem ko ima Marjetica Koper po Kopru in Ankaranu skupno nameščenih 25 zabojnikov za ločeno zbiranje tekstila. Večinoma imajo zbirni centri nameščene ločene zabojnike za tekstil, ki je še primeren za ponovno uporabo, in za odpadni tekstil, ki ni več primeren za ponovno uporabo.
V vseh primerih se zbrana oblačila in tekstil predajo pooblaščenim prevzemnikom v ponovno uporabo ali recikliranje. "Podizvajalca zbirata in obdelujeta tako odpadna kot še uporabna oblačila. V prvem primeru se iz odpadnih oblačil izdelujejo industrijske krpe, v drugem pa se še uporabna oblačila obdela - popravi in vrne nazaj v uporabo zainteresiranim uporabnikom. Sortiranje med odpadnimi in še uporabnimi tekstilnimi izdelki izpeljeta podizvajalca," so za STA pojasnili na Marjetici Koper.
Podobno je v Mariboru. "Večji delež zbranega odpadnega tekstila se preda v ponovno uporabo; iz tekstila, ki ni več primeren za ponovno uporabo, se izdelujejo bombažne krpe, del gre v industrijsko recikliranje iz katerega nastanejo novi izdelki, manjši (neuporabni) del pa v termično obdelavo," so pojasnili v Snagi.
Globa za nepravilno odlaganje odpadkov je predpisana z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki posamezne občine. Na območjih, kjer komunalne odpadke zbira Komunala Kranj, je globa za posameznika od 500 evrov in za pravne osebe od 1000 evrov. V mestni občini Maribor pa občinski inšpekcijski organ nepravilno odlaganje odpadkov, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, lahko kaznuje z globo 300 evrov.
V Kranju pravijo, da vse vrste odpadkov iz leta v leto naraščajo, kar kaže na slabo ozaveščenost in potrošniško naravnanost, medtem ko v Marjetici Koper menijo, da so njihovi uporabniki že dodobra osveščeni in le poredko odlagajo tekstil v zabojnike za mešane komunalne odpadke. V mariborski Snagi pravijo, da so njihovi uporabniki dokaj obveščeni in odgovorni, kar se tiče ločevanja tekstilnih odpadkov, čeprav še vedno zaznavajo določen delež odvrženega tekstila med mešanimi komunalnimi odpadki.
V zabojnik za mešane komunalne odpadke lahko se sicer lahko izjemoma odvrže tekstil, a zgolj tisti, ki ni več primeren bodisi za ponovno uporabo, bodisi nadaljnjo reciklažo (npr. zelo onesnaženi ostanki tekstila).
Možnosti ponovne uporabe tekstila veliko
Kot so zapisali v Centru ponovne uporabe, je tekstilni odpadek eden največjih izzivov današnje družbe, zato so razvili celovit pristop, ki temelji na preprečevanju, popravilu, ponovni uporabi, spremembi namena in recikliranju. "Ta pristop nam omogoča, da zmanjšujemo količine odpadnega tekstila, spodbujamo krožno gospodarstvo in ozaveščamo javnost o trajnostnih možnostih ravnanja s tekstilom," pravijo.
Na centru zbirajo, sortirajo in pripravljajo tekstil za ponovno uporabo. Posebno pozornost namenjajo popravilu in obnovi, pri čemer oblačila, ki so še uporabna, popravijo ali obnovijo, da so primerna za prodajo v njihovih trgovinah s ponovno uporabo. Iz poškodovanega tekstila ustvarjajo nove izdelke, kot so torbe, dekorativni predmeti, predpasniki in drugi unikatni izdelki, organizirajo tudi delavnice in izobraževanje, del zbranega tekstila pa preusmerijo k socialno ogroženim skupinam in živalim.
Na centru v zadnjih letih opažajo pozitiven premik v ozaveščenosti prebivalcev o pomenu trajnostnega ravnanja s tekstilom. "Vedno več ljudi se zaveda, da ima tekstil velik vpliv na okolje, in se zato odloča za ponovno uporabo ali popravila namesto nakupa novega," pravijo.
Vseeno pa zlasti na področju kakovosti zbranega tekstila in razvoja novih trgov za reciklirane materiale vidijo veliko izzivov. "Naša naloga je, da z inovativnimi rešitvami, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in spodbujanjem krožnega gospodarstva ustvarimo trajnostno prihodnost za tekstil v Sloveniji," so zapisali.
ni problema,bomo pa metali zraven črnega zabojnika,bo veter odpihnil
Važno je, da je Evropska komisija z Ursulo na čelu dojela, da pravna država s Sloveniji zaudarja po mrhovini - končno je smard prišel do Bruslja!!!!! Sedaj bo pa Golobova vlada v drugačnem FOKUSU!!!!!! Ni problema, če bomo dobili še… ...prikaži veče kakšen nov kontejner!!!! Že tako ljudje v Sloveniji nismo enakopravni. V LJUBLJANI ljudje, ki nimajo računalnika, nanj ne vidijo ali pa drugače pešajo, NE MOREJO NAROČITI KOSOVNEGA ODVOZA!!!! Če je to ustavno, naj me takoj strela udari....Tudi to je pravno truplo!
Potrpimo še malo saj bo izgovorov o EU direktivah vse manj. Politična unija se počasi sesuva in prva, ki bo zapustila EU bo Nemčija posebno še, če dobijo desno estremno Afd koalicijo..Njihova ekonomska recesija je odprla pot desničarskemu populizmu. Brezposelnost… ...prikaži več in siromaštvo so gnojilo za izbruh neonacizma z vsemi posledicami