Strokovnjaki iz Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) so danes predstavili podnebne in hidrološke značilnosti leta 2024 v Sloveniji in svetu. Podatki kažejo, da je bilo leto 2024 izjemno v kontekstu podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih razmer, kar potrjuje resnost globalnega segrevanja in njegovih vplivov na okolje.
Uvodni nagovor je imel državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje, Uroš Vajgl. Med drugim je spomnil, da smo tik pred obravnavo predloga podnebnega zakona na vladi in da bomo v Sloveniji dobili Center za podnebne spremembe, ki bo deloval na Agenciji RS za okolje. Dejal, je, da je v lanskem letu zaživela Podnebna pisarna za občine in regije, "ki predstavlja nujno podporo lokalnim skupnostim."
“Verjamemo, da smo na pravi poti. Dosegli smo že veliko, ampak so pred nami še pomembni izzivi,” je poudaril in opozoril da je Slovenija kot del Južne Evrope zelo ranljiva za podnebne spremembe.
Najtoplejše leto do zdaj
Klimatolog na Arsu Gregor Vertačnik je pojasnil, da je bilo leto 2024 najtoplejše leto doslej, vsaj od začetka obsežnih meritev leta 1850. Povprečna globalna temperatura pri tleh je dosegla 15,10 stopinje Celzija, kar je bilo za 0,12 stopinje več kot v prejšnjem najtoplejšem letu 2023 in za 0,72 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020. Ter kar za 1,60 stopinje nad povprečjem predindustrijskega obdobja (1850–1900). Do podobnih izračunov so prišle tudi druge ustanove: "Skupna ocena je približno 1,55 stopinje Celzija. Na podlagi tega lahko trdimo, da je leto 2024 verjetno prvo leto v zgodovini meritev, ki je preseglo prag 1,5 stopinje Celzija, ki je omenjen tudi v pariškem sporazumu."
Z današnjim tempom segrevanja bomo kmalu prišli že do dveh stopinj Celzija in se potem brez izrazitih ukrepov težko vrnili nazaj do 1,5 stopinje.
Gregor Vertačnik, Arso
Zadnjih deset let je po njegovih navedbah zaznamovalo najtoplejše desetletje v zgodovini meritev. Leto 2024 je zaznamovalo več rekordno toplih mesecev, vključno z zimo, pomladjo in poletjem.
Daleč najtoplejše leto tudi v Sloveniji
Klimatologinja na Arsu Katja Kozjek Mihelec je povedala, da je povprečna temperatura zraka na ravni Slovenije znašala okrog 11,3 stopinje Celzija. Odklon od povprečja v obdobju med letoma 1991–2020 je bil kar 1,8 stopinje. "Rekordna sta bila tudi odklona povprečja dnevne najnižje in najvišje temperature zraka. Največji odklon je bil v predelih vzhodne in južne Slovenije ter v gorah, najmanjši pa po nižinah Primorske in v delu Ljubljanske kotline," je pojasnila.
Leto 2024 je bilo v Sloveniji po njenih navedbah daleč najtoplejše leto v obdobju med letoma 1950–2024: "Gre za že tretje zaporedno rekordno toplo leto, osem najtoplejših let doslej se je zgodilo v zadnjem desetletju."
Dodala je, da so k rekordno visoki temperaturi zraka najbolj pripomogli rekordno topel februar, drugi najtoplejši marec ter rekordno topla julij in avgust. Le november je bil hladnejši od povprečja. Zima in poletje sta bila rekordno topla, pomlad pa druga najtoplejša v zgodovini meritev.
Trend naraščanja temperature v Slovenije zaznavajo že od 70. letih prejšnjega stoletja, v zadnjih dveh desetletjih se je še pospešil. Trenutno znaša 0,7 stopinj na desetletje.
Hidrologinja na Arsu Maja Koprivšek je med drugim povedala, da so bile leta 2024 slovenske reke v povprečju za 15 odstotkov bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju 1991–2020: "Preteklo leto je bilo šesto najbolj vodnato od leta 1981." Srednja letna vodnatost je bila na večini rek nadpovprečna, največja pa na Dravi ter v povirjih Save in Soče. Nekoliko podpovprečno vodnati sta bili Krka in Sotla.
Rekordne temperature je imelo lani tudi morje. Srednja letna temperatura je znašala 18,6 stopinje Celzija in je bila hkrati tudi najvišja do sedaj, prejšnjo najvišjo iz leta 2023 pa je presegla kar za 0,6 stopinje Celzija.
Po najbolj pesimističnem scenariju ...
Katja Kozjek je ob koncu opozorila: "Dokler se bodo izpusti toplogrednih plinov nadaljevali, se bodo podnebne spremembe še stopnjevale." Od tega, kako bo potekalo to stopnjevanje, lahko analiziramo s tako imenovanimi scenariji izpustnih toplogrednih plinov oziroma s podnebnimi scenariji.
Stopnja segrevanja bo večja, čim več toplogrednih plinov bo izpuščenih v ozračje zaradi učinka tople grede, je poudarila.
Na grafu je pokazala primer, kako bi se lahko globalna temperatura zraka dvigala do konca stoletja glede na različne scenarije. Posledice bodo regionalno različne in bodo vplivale na različne dele sveta z različno intenzivnostjo. Predstavila je, kaj to pomeni za Slovenijo: "Kar se tiče temperature, se bo ta ne glede na scenarij izpustov toplogrednih plinov še vedno višala, odvisno je samo, kako visoko se bo še dodatno dvignila. Po optimističnem scenariju, bi se lahko do konca stoletja ogrelo še za eno stopinjo. Po najbolj pesimističnem scenariju pa bi se lahko dodatno ogrelo še za šest stopinj Celzija."
Slabše zime se v Sloveniji obetajo tudi tistim, ki radi smučajo. V 21. stoletju se po njenih besedah pričakuje manj snežnih padavin in snežne odeje, pri čemer bo največji upad pozimi. Zaradi manjšega prenosa vode iz snežne odeje v rastno dobo se lahko spremenijo celo vodni režimi. Manj snežnih padavin ob večji količini zimskih padavin pa po besedah Katje Kozjek povečuje možnost za več poplav v zimskem obdobju.
