V Grafenwörthu v zvezni deželi Spodnja Avstrija so v gramoznici postavili plavajočo sončno elektrarno. Dvodelni sistem obsega skupno približno 45.000 modulov, ki zagotavljajo električno energijo za oskrbo približno 7500 gospodinjstev. Lokalna skupnost projekt izpostavlja kot učinkovito rabo degradiranega območja.
Elektrarna moči 24,5 vršnega megavata v gramoznici približno uro vožnje severozahodno od Dunaja letno proizvede okoli 26,7 gigavatne ure električne energije. Kot so na četrtkovi predstavitvi za slovenske novinarje pojasnili predstavniki družbe investitorke ECOWind, so z elektrarno prekrili 14 hektarjev oziroma 42 odstotkov vodne površine.
Sistem so začeli postavljati oktobra 2022, dela pa so bila končana februarja 2023. Gradnja je potekala na način, da so module na obali sestavljali v sklope, jih s čolnom odvlekli na sredino gramoznice, tam pa so jih nato spajali skupaj. "Takšen način gradnje je hiter in učinkovit ter ima posledično manjše vplive na okolje, kot če bi sončno elektrarno postavili na kopnem," so povedali v družbi.
Tako so odgovorili na okoljske pomisleke
Načrti za postavitev plavajočih sončnih elektrarn praviloma trčijo ob pomisleke glede varnosti in vplivov na okolje. Prve je projekt v Grafenwörthu med drugim ovrgel s tem, da je v vodi v neposredni bližini konstrukcije še vedno mogoče plavati - kar sicer ni dovoljeno in gramoznica zaradi degradiranega območja v nobenem primeru ne bi bila kopališče - po konstrukciji pa je mogoče brez težav hoditi. Glede vplivov na okolje pa v družbi ECOWind poudarjajo, da neodvisne meritve zaznavajo rahlo spremembo temperature vode do enega metra globine, globlje pa tudi rahlih sprememb ne. Poleg tega konstrukcija zmanjšuje izhlapevanje podtalnice in rast alg.
Lokalna skupnost projekt izpostavlja kot učinkovito rabo degradiranega območja. Umestitvi v gramoznico so dali prednost pred umestitvijo na kmetijska zemljišča, saj so slednja tudi dražja, plavajoča sončna elektrarna pa poleg tega zahteva manj prostora za enako proizvodno moč.
Plavajočo sončno elektrarno načrtujejo pri Šoštanju
Postavitev plavajoče sončne elektrarne načrtujejo tudi v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Umestili bi jo na Družmirsko jezero pri Šoštanju. Z do šestkrat večjo površino od elektrarne v Grafenwörthu bi postala največja plavajoča sončna elektrarna v Evropi.
Kot je ob četrtkovi predstavitvi v Avstriji spomnil vodja projekta na HSE Simon Čižmek, bi elektrarna proizvedla približno 140 gigavatnih ur elektrike letno, kar bi zadoščalo za oskrbo približno 35.000 gospodinjstev.
"S sončno elektrarno lahko pokrijemo največ polovico površine jezera. Od brežin mora biti oddaljena najmanj 40 metrov, saj ta del predstavlja pas, ki je najbogatejši z življenjem. Na tistih delih, kjer bi potekale turistične in druge dejavnosti, pa bi bila elektrarna oddaljena tudi do 300 metrov," je povedal.
Plavajoča sončna elektrarna je lahko pritrjena na brežino vodnega telesa ali njegovo dno, možna je tudi kombinacija obojega. Pri Družmirskem jezeru to še ni določeno, v HSE pa zatrjujejo, da bi s pritrjevanjem kar najmanj posegli v okolico.
Kakšne bi bile koristi?
Lokalna skupnost bi imela od plavajoče sončne elektrarne po besedah pomočnika direktorja Termoelektrarne Šoštanj Mitje Tašlerja koristi na več načinov. "Lahko se pridobi električna energija po stroškovni ceni, torej cenejša, lahko se ta električna energija nameni za proizvodnjo toplote, s čimer vplivamo na ceno toplote v Šaleški dolini, po mojem mnenju pa je to tudi zelo dober potencial za razvoj jezera in življenja ob njem," je dejal.
Kot poudarjajo v HSE, projekt ostaja odprt za pripombe, saj je šele na začetku postopkov umeščanja v prostor. V najboljšem primeru bi lahko gradbeno dovoljenje pridobili leta 2026, prve kilovate pa bi lahko elektrarna v omrežje poslala leta 2027.
Nekaj toč, pa bomo imeli tudi jezero z najdebelejšimi usedlinami stekla in plastike v Evropi. Evropa se spreminja v karikaturo Butal, tule je pa njen 'poslovni inkubator' za te zadeve.
recimo, da namesto tiste miljarde, ki je potreba za rešitev teš-a se ta denar pokloni državljanom v obliki darila toplotnih črpalk, električnih zalogovnikov in FV panelov. za boga milega naj vsaj enkrat povrečen francelj kaj dobi iz državne malhe, ne… ...prikaži več pa samo žlahta od politikov. ajde golazen požrešna, dejte vsaj enkrat se odpovedat, saj bo še tolk , tolk možnosti- JEK2, oa železniške postaje, pa avtobusne postaje, pa slovesnki turistični holding, pa...še in še
Takole od daleč lahko vidimo, da bi ta pokrov jezera proizvedel približno 150 x manj elektrike kot TEŠ....Torej bolj kot ne spet prilika, da se zasluži z izvedbo...