Sodeč po anketah so med ekosistemi prebivalstvu najbolj pri srcu gozdni, sledijo sladkovodni in gorski ter morski ekosistemi, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.
Najpogosteje izpostavljeni potrebni ukrepi so omejitev prostorskega razvoja, obnova vodnih virov in poplavnih ravnic, zavarovanje ogroženih vrst, zmanjševanje onesnaževanja ter ohranjanje zelenih urbanih površin. Kot ovire za obnovo narave pa so sodelujoči v anketah največkrat izpostavili zapletene postopke, pomanjkanje podpore, obstoječe prakse, obveščenost ter omejeno financiranje.
Obnova narave je moralna obveza
Obnova narave je po mnenju javnosti moralna obveza in nujen korak za odpornost okolja in kakovost življenja prihodnjih generacij. Ključni poudarki vključujejo učinkovit nadzor nad izvajanjem predpisov, zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, spremembo kmetijskih praks ter vizijo razvoja, ki daje prednost naravi pred kratkoročnim dobičkom, so v sporočilu za javnost navedli na ministrstvu.
- Mogoče vas zanima tudi: Ne veste, kam z odsluženimi oblekami? Tu je rešitev
Na ministrstvu so namreč med 30. septembrom in 7. novembrom izvedli spletno posvetovanje o nacionalnem načrtu za obnovo narave. S pomočjo treh anket so zbrali 418 odzivov in 97 konkretnih predlogov iz vseh slovenskih regij, razen Koroške. Odzivi so zajeli tudi različne starostne skupine in širok spekter deležnikov - od kmetijstva in gozdarstva do znanosti, nevladnih organizacij ter javnega in zasebnega sektorja.
Odzivi bodo del osnutkov nacionalnega načrta za obnovo narave
Pristojne institucije bodo preučile zbrane odzive in jih v največji možni meri vključile v pripravo prvih osnutkov nacionalnega načrta za obnovo narave. Predstavljali bodo osnovo za prihajajoče aktivnosti vključevanja javnosti in deležnikov v proces priprave načrta.
Na ministrstvu so ob tem spomnili na dogodek Obnova narave za odpornejšo prihodnost, ki bo potekal 14. januarja na Brdu pri Kranju. Na dogodku se bodo predlogi deležnikov in javnosti pretresali v živo.
