Slovenci kršimo direktivo: je krivo kurjenje lesne biomase?

"Dnevna mejna vrednost za delce PM10 je bila leta 2022 v Sloveniji zopet prekoračena. Še vedno imamo tudi aktivno kršitev Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka. V Sloveniji smo še zelo daleč od kakovosti zraka, kot jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija," opozarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Tudi težke kovine

Kot opozarjajo na MOPE, kurjenje lesne biomase, vključno s kurjenjem v neustreznih ali zastarelih malih kurilnih napravah (MKN), predstavlja izjemno pomemben vir onesnaževanja zraka. Pri kurjenju lesne biomase namreč nastajajo zdravju in okolju škodljive snovi: delci PM10, drobni delci PM2,5, dušikovi oksidi (NOX), ogljikov monoksid (CO), hlapne organske spojine (NMVOC), težke kovine, benzo(a)piren (BaP) in drugi policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) ter dioksini in druga obstojna organska onesnaževala (POP).

Kurjenje v MKN je po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) prispevalo kar 73 odstotkov letnih emisij drobnih delcev PM2,5 ter 80 odstotkov letnih emisij PAH.

"Kljub temu, da se je kakovost zraka v Sloveniji v zadnjih desetletjih izboljšala, smo imeli v letu 2022 zopet prekoračeno dnevno mejno vrednost za delce PM10. Še vedno imamo tudi aktivno kršitev Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka," opozarjajo.

Napovedali so, da bo v letu 2024 sprejeta prenovljena direktiva o kakovosti zunanjega zraka, ki bo uveljavila precej bolj ambiciozne standarde kakovosti zunanjega zraka. Da jih bo Slovenija dosegla, bo morala po njihovi oceni vložiti veliko napora: "Še strožje mejne vrednosti onesnaževal pa priporoča Svetovna zdravstvena organizacija."

Profimedia

"To zmanjšanje je nezadostno"

S pravilnim kurjenjem, uporabo ustreznega goriva za MKN na lesno biomaso, rednim vzdrževanjem MKN in kurjenjem v ustrezni MKN lahko po njihovih ocenah zmanjšamo emisije delcev in drugih škodljivih snovi, vendar je to zmanjšanje nezadostno za zagotavljanje predpisane kakovosti zraka v strnjenih naseljih. Dodajajo, da bi bila v strnjenih naseljih vsota virov onesnaževanja prevelika, če ne bi omejili individualnih MKN na trdna goriva: "Zgolj ukrepi za pravilno kurjenje v ustreznih MKN še zdaleč ne bi zadostovali za doseg predpisane kakovosti zraka."

Nova MKN lahko onesnaži zrak s kar 5 grami drobnih delcev PM2,5 na kilogram skurjenih drv. Kurjenje enega kilograma drv onesnaži 1 000 000 m3 popolnoma čistega zraka na raven, kot jo določajo trenutne smernice Svetovne zdravstvene organizacije glede kakovosti zraka za drobne delce PM2,5 (5 µg/m3).

MOPE

Tudi nove individualne naprave za ogrevanje na trdno biomaso po njihovih navedbah nesorazmerno bolj onesnažujejo okolje v primerjavi z večino drugih načinov ogrevanja: "Z zamenjavo zastarelih naprav za ogrevanje se emisije onesnaževal res zmanjšajo, kljub temu pa bo izgorevanje lesne biomase tudi v novih napravah še naprej eden od glavnih virov onesnaževanja zraka. Nove MKN emitirajo sicer manjšo masno koncentracijo delcev, vendar pa emitirajo višjo številčno koncentracijo delcev kot stare MKN, kar je negativno iz vidika varovanja zdravja ljudi."

Slovenske občine imajo možnost, da sprejmejo pravila glede prednostnih virov oskrbe z energijo, ki lahko MKN na lesno biomaso postavljajo za daljinske sisteme ogrevanja in druge bolj trajnostne vire energije, kadar so ti na voljo. Pravila glede prednostnih virov lahko občina določi v občinskih prostorskih načrtih (OPN), občinskih podrobnih prostorskih načrtih (OPPN), občinskih odlokih ter strateških dokumentih.

Povzroča celo raka

Na MOPE opozarjajo, da izpostavljenost onesnaženemu zraku povzroča ali poslabšuje srčno-žilne bolezni, obolenja dihal, raka. Vse več je tudi dokazov, da je onesnaženost zraka lahko povezana s spremembami živčnega sistema, kot je demenca, ter s sladkorno boleznijo.

"Onesnaženost zraka je največja okoljska grožnja za zdravje ljudi in še vedno najpomembnejši okoljski vzrok prezgodnjih smrti. Po podatkih NIJZ zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku z drobnimi delci PM2,5 vsako leto prezgodaj umre približno 1200 prebivalcev Slovenije," opisujejo. 

Onesnaženost zraka ogroža tudi okolje z zakisljevanjem, evtrofikacijo in ozonskimi poškodbami, kar povzroča škodo v gozdovih, ekosistemih in na kmetijskih rastlinah.

V Sloveniji so sicer  pogoji za redčenje onesnaževal v zraku pogosto slabi zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp, še posebej v zimskem času. Izpusti onesnaževal lahko v hladnih mesecih in ob več dni trajajočih temperaturnih obratih ostajajo dlje časa v jezerih hladnega zraka. Čeprav v primerjavi z drugimi državami v Slovenji izpusti škodljivih snovi v zrak morda niso posebej visoki, je zaradi kopičenja onesnaževal v zaprtih dolinah in kotlinah lahko onesnaženost zraka tudi zelo visoka. 

"Situacija je najbolj problematična v poseljenih dolinah in kotlinah, kjer se nahaja največ naselij in kjer večina prebivalcev preživi največ časa. Zato moramo v zimskem času toliko bolj omejiti in zmanjšati emisije onesnaževal, če želimo zagotoviti isto kakovost zraka, kot če teh neugodnih okoliščin ne bi bilo," opozarjajo. 

Možne so subvencije

Kot pojasnjujejo, Eko sklad nudi subvencije na področju prehoda z lesne biomase na druge energente za ogrevanje in zamenjave dotrajanih MKN z MKN z bistveno manj emisijami. Za prejemnike redne denarne pomoči ali varstvenega dodatka znaša višina subvencije do 100 odstotkov stroškov naložbe. Energetski svetovalci mreže Ensvet pa nudijo tudi brezplačno, individualno in neodvisno energetsko svetovanje občanom, podjetjem in javnemu sektorju za izvedbo okolju prijaznih naložb.

Več informacij o subvencijah: Subvencije za zmanjševanje energetske revščine.