Analiza razkriva, da sta na področju okolja napredni le lista Levica in Vesna ter Piratska stranka. Stranke SD, Svoboda, Prerod in lista Zeleni Slovenije + Stranka generacij okoljske problematike ne naslavljajo v zadostni meri ali pa jo uporabljajo zgolj kot retorično orodje. Stranke SNS, SDS, Resni.ca, Glas upokojencev, Demokrati ter lista NSi, SLS in Fokus pa na področju okolja najpogosteje predlagajo škodljive ukrepe in ponekod celo zanikajo znanost.
Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, je povedala: "Zeleni prehod ni politična muha, je preživetvena nuja. Zato je zavračanje zelenega prehoda v nasprotju z znanostjo, kratkovidno in pogubno. Med strankami obstaja ogromna razlika pri razumevanju trajnostne družbe in odzivanju na največje okoljske izzive prihodnosti - resnično niso vsi isti! Medtem ko narava ne more glasovati, mi lahko."
"Niso vse stranke iste," je poudaril Jakob Sever Klasinc, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost. "So stranke, ki se v večji meri zavzemajo za dostojno življenje na čistem planetu, in stranke, ki naš planet aktivno uničujejo. So stranke, ki v požarih, poplavah, vročinskih valovih in požganih drevesih vidijo problem in ga poskušajo nasloviti, in stranke, ki takšno stanje s svojimi politikami še podžigajo.”
Ogromen razkorak med strankami
Analiza je ocenila 13 strank in list na sedmih ključnih področjih (onesnaževanje, oskrba s hrano, promet, energetika, odpornost na podnebne spremembe, pravičen zeleni prehod in odnos do civilne družbe) z ocenami od 1 (škodljivo) do 5 (ustrezno). Rezultati so pokazali ogromen razkorak v prioritetah in ambicijah strank. Pokazalo se je tudi, da je še veliko nezadostnega razumevanja okoljske krize. Nobena stranka ali lista ni prejela najvišje možne ocene, kar kaže, da tudi najbolj progresivni programi nezadostno naslavljajo urgentnost trenutka, razlagajo.
Vodilni na področju okoljskih ukrepov sta lista Levica in Vesna ter Piratska stranka. Med nekaterimi ukrepi so odločna napoved kazenskega pregona hujših oblik onesnaževanja ali strožje regulacije, odprava subvencij za fosilna goriva, podpora ekološki pridelavi in povečanje samooskrbe, obsežna izgradnja kolesarske in železniške infrastrukture, ozelenitev mest, spodbude za skupnostne elektrarne na obnovljive vire, brezplačen javni prevoz za mlade in krepitev statusa NVO kot stranskega udeleženca v postopkih.
SD, Svoboda, Prerod ter lista Zeleni Slovenije + Stranka generacij okoljsko problematiko naslavljajo zgolj parcialno. Kljub prepoznavanju ključnih izzivov sta programa stranke Prerod in liste Zeleni Slovenije + Stranka generacij premalo konkretna v tem, kako bi zagotovili zadostno zmanjšanje emisij TGP in pritiskov na okolje. Nekaj ustreznih ukrepov Svoboda predlaga na področjih onesnaževanja, oskrbe s hrano, prometa in energetike, SD pa na področjih onesnaževanja in odpornosti na podnebne spremembe. Vendar obe stranki sočasno predlagata vrsto škodljivih ukrepov na drugih področjih ali pa jih nezadostno naslavljata, je pokazala analiza.
NSi, SLS, Fokus, Demokrati, Glas upokojencev, SDS, SNS in Resni.ca okoljskih izzivov bodisi ne naslavljajo oz. ne naslavljajo s konkretnimi ukrepi ali pa jih naslavljajo protislovno, je razvidno iz predstavljene analize. Med drugim lahko najdemo predloge za obsežne deregulacije in izklapljanje okoljskih varovalk, zajetne investicije v cestno in letalsko infrastrukturo, spodbujanje živinoreje, omejitve pravice do pritožbe civilne družbe.
Med strankami so našli tudi zanikovalce podnebnih sprememb in predlagatelje ukrepov, ki bi stanje podnebne krize še poslabšali. Stranka Resni.ca jasno zavrača znanstveno dejstvo, da je "ogljikov dioksid toplogredni plin in da lahko kakorkoli prispeva k segrevanju planeta", pri SDS pa bi se v nasprotju z vsemi nacionalnimi in mednarodnimi podnebnimi cilji ter v nasprotju z gospodarsko smiselnostjo zavezali k podaljšanju rabe premoga do leta 2040.
"Alarmantno je, da si mnogi politiki celo po poplavah 2023 in ob vse bolj smrtonosnih vročinskih valovih z namenom zaščite kapitala in zasebnih interesov zatiskajo oči ter nam govorijo, da ni potrebe po ukrepanju. Če si želimo vlado, ki bo resno jemala enega največjih izzivov današnjega časa, je na vseh nas, da to v čim večjem številu sporočimo z informirano udeležbo na volitvah," je izpostavila Livija Marko, strokovna sodelavka Umanotere.
Izpostavili so tudi primer stranke Mi, socialisti!. Stranka v svojem manifestu stremi k svetu brez izkoriščanja narave ter h korenitim sistemskim spremembam, a ne ponuja konkretnih ukrepov, zaradi česar je dobila nizko oceno. Kljub temu pa se je stranka zavezala k uresničitvi vseh 34 ukrepov inicitative Glas ljudstva s področja pravičnega zelenega prehoda in zaščite narave ter s tem izrazila podporo konkretnim ukrepom.
Kako so glasovali poslanci?
Umanotera je analizirala tudi glasovanja poslancev o 12 ključnih pravnih aktih in 10 amandmajih na področju okolja, ki so bili obravnavani v mandatu 2022-2026. Dr. Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist iz Umanotere, izpostavlja, da so rezultati glasovanj skladni s programsko analizo. "Levica je na področju okoljske zakonodaje vlagala najbolj progresivne amandmaje, SDS pa je predlagala največ destruktivnih posegov v okoljsko zakonodajo. Analiza kaže, da so koalicijske stranke v iztekajočem se mandatu za okolje naredile bistveno več kot opozicijske, ki so poskušale okoljske standarde kvečjemu poslabšati," je povedal.
Mirai Eder Dobaj, članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost, je dejala, da preveč pozabljamo, da smo ljudje le del narave. S posledicami zastrupljanja narave se bodo morali ubadati mladi, je poudarila in pozvala volivce, da "volimo zeleno".
