Številni projekti in dobre prakse skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, ki so nastale ob povezovanju ljudi v različnih lokalnih skupnostih, prinašajo koristi na različnih področjih: trajnostno urejanje prostora, trajnostna mobilnost, samooskrba s hrano in ekološko kmetijstvo, lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja, učinkovita raba energije in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov.
"Pozitivno je, da v okviru naših aktivnosti zaznavamo vse večjo motivacijo lokalnih skupnostih, da ukrepajo. To je dobro izhodišče za širjenje že obstoječih posameznih primerov dobrih praks po državi, pa tudi za generiranje novih vplivnih skupnostnih pobud, ki lahko pomembno prispevajo v mozaik iskanja rešitev za podnebno krizo. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE zato ozaveščamo, usposabljamo in nudimo podporo – tako skozi program podpore občinam pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, kot tudi pri snovanju in izvajanju demonstracijskih projektov," pravi Barbara Kvac iz Focusa.
Med najbolj izstopajočimi projekti, ki so na zemljevidu stotih dobrih praks, je tudi večkrat nagrajena prva zadružna skupnostna samooskrbna sončna elektrarna v Sloveniji Sončna šola Hrastnik, ki so jo na šolski strehi vzpostavili člani in članice Energetske zadruge Hrastnik v sodelovanju z organizacijo Focus in Občino Hrastnik.
Za prihodnje spopadanje s podnebnimi izzivi in krepitev odpornosti nanje je pomembna gradnja kolektivne ustvarjalnosti in zmogljivosti za hitro in konstruktivno sodelovanje. "Poleg zmanjševanja toplogrednih plinov in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje imajo skupnostni projekti tudi pomembne družbene koristi, kot so razvoj lokalnega gospodarstva, zelena delovna mesta, poleg tega pa se s skupnostnimi projekti krepijo tudi zlata vredne nematerialne koristi: povezanost skupnosti, solidarnost, strpnost, kreativnost, skupinska modrost," pravi Gaja Brecelj iz Umanotere.
Zaživele so Knjižnice reči
Izmenjavanje in izposojanje stvari vodi tudi v večjo vpetost v stanovanjsko oziroma lokalno skupnost. S tem namenom je pred desetimi leti v Savskem naselju v Ljubljani zaživela Knjižnica Reči, prva neprofitna izposojevalnica najrazličnejših reči za delo in prosti čas.
Deluje po načelih klasične knjižnične izposoje, a si v njej namesto knjig uporabniki lahko izposodijo najrazličnejše uporabne predmete, ki jih v svojem gospodinjstvu le občasno potrebujejo. Predvsem takšne, ki sicer v hišah, stanovanjih, garažah in kleteh večino svoje življenjske dobe preživijo odložene na tla, pult ali polico. Na voljo so najrazličnejši pripomočki za domača popravila, predmeti za kuhanje in čiščenje, razni ustvarjalni pripomočki in športni rekviziti.
V Ljubljani sta zaživeli še dve taki enoti, ena v Mostah, druga v Dravljah. Skupaj v Sloveniji trenutno deluje enajst izposojevalnic v različnih krajih. Poleg Ljubljane so knjižnice reči vzpostavili še v Litiji, Žalcu, Idriji, Kranju, Velenju, Radljah ob Dravi ter Novem mestu in Novi Gorici, kjer izposoja predmetov poteka v splošnih knjižnicah. Vsaj dve tovrstni knjižnici pa sta v vzpostavljanju.
Tako se pač igrajo reveži...