"Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zaznavamo povečano trženje naprav za obdelavo biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov (odpadki s številkama 20 01 08 in 20 02 01), kot so naprave za rezanje, drobljenje ali mletje, t. i. biodigestorji, dehidratorji in naprave za pospešeno kompostiranje. Naprave se med seboj razlikujejo po načinu delovanja, vendar je pri vseh treba upoštevati, da imajo biološko razgradljivi kuhinjski odpadki iz gostinstva poseben pravni režim," opozarjajo na ministrstvu.
"Po navedbah prodajalcev naj bi nekatere naprave omogočale obdelavo odpadkov do stopnje, ko jih je mogoče odvajati v javno kanalizacijo, ali pa naj bi bistveno zmanjšale stroške ravnanja z odpadki. Ministrstvo poudarja, da se s tem obvestilom ne opredeljuje do tehnične učinkovitosti naprav, temveč izključno do zakonitosti njihove uporabe v Republiki Sloveniji," so pojasnili.
Kdo naj bo posebej pozoren
Prodajalci tovrstnih naprav najpogosteje nagovarjajo upravljavce objektov, kjer nastajajo večje količine kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, kot so hoteli, restavracije, prehrambni obrati, šole in vrtci, opažajo na ministrstvu. Nakup takšnih naprav predstavlja večjo investicijo, zato je pomembno, da so potencialni kupci predhodno seznanjeni z zakonodajnim okvirom njihove uporabe.
Kaj ni dovoljeno
Skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prepovedano rezati, drobiti ali mleti kuhinjske odpadke ter jih redčiti z namenom odvajanja v javno kanalizacijo, greznice ali neposredno v vode. Prav tako je prepovedana prodaja opreme za ta namen, poudarjajo
Enako prepoved določa tudi Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Komunalne čistilne naprave niso projektirane za tovrstne organske obremenitve, odvajanje zmletih ali utekočinjenih odpadkov pa lahko povzroči motnje v njihovem delovanju, višje stroške čiščenja in povečane emisije neprijetnih vonjav.
Kaj je dovoljeno in pod kakšnimi pogoji
Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora te odpadke obvezno oddati pooblaščenemu zbiralcu, poudarjajo na ministrstvu. "Dehidracijo kuhinjskih odpadkov lahko izvaja le ob pridobljenem okoljevarstvenem dovoljenju za predelavo odpadkov, pri čemer odpadki tudi po predelavi ohranijo status odpadka, zato jih je treba še naprej oddajati zbiralcu in za oddajo pridobiti evidenčni list. Enako velja za naprave, ki z encimi razgrajujejo odpadke v tekočo fazo (tako imenovani biodigestorji), saj nastali produkt ne predstavlja "sive vode", temveč odpadek, ki ga ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo."
Kaj tvegate ob nepravilni uporabi
Kdor ne ravna skladno z zakonom, je v prekršku. Zakon predvideva visoke globe za kršitve. "Za hujše kršitve, kot je izvajanje predelave odpadkov brez ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja ali neustrezno ravnanje z odpadki, so za pravne osebe predpisane globe v razponu od 75.000 do 125.000 evrov, za odgovorne osebe pa dodatne globe," pravijo na ministrstvu.
Kaj preveriti pred nakupom
Pred morebitno investicijo naj potencialni kupci preverijo namen uporabe naprave, način ravnanja s predelanimi odpadki in morebitno obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. V primeru potrebe po dodatnih pojasnilih ali preveritve skladnosti posameznih tehnologij so vam na voljo na gp.mope@gov.si.
